Administrative court dismisses appeal against refusal of legal aid for unsuccessful revision appeal.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva ZBPP. Organ za BPP je presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 2697/2007 z dne 13. 12. 2012, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 761/2013 z dne 3. 7. 2013. V obrazložitvi navaja, da je bila tožba prosilca v celoti zavrnjena, sodna odločba pa je postala pravnomočna z dnem 3. 7. 2013 na podlagi sodbe in sklepa Višjega sodišča. V zvezi z zaprošeno prošnjo meni, da čeprav ima prosilec zoper pravnomočno sodbo in sklep zakonsko možnost vložiti revizijo, da vložitev ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Prosilec želi z revizijo uveljavljati zakonski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, vendar organ ugotavlja, da je prosilec smiselno enake razloge uveljavljal že v pritožbi, vendar jih je sodišče druge stopnje prepričljivo zavrnilo in obrazložilo. Navedbe, da je bilo sojenje nepravično in je trajalo prekomerno dolgo, in da se je zato zamenjalo več odvetnikov, kažejo na subjektivno nezadovoljstvo prosilca z izidom postopka, z njimi pa prosilec ne bi mogel uspeti v postopku revizije. Prosilca je na zadnji glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje in postopku pred sodiščem druge stopnje zastopal isti odvetnik, kar kaže na to, da je imel prosilec že v rednem postopku do pravnomočnosti vse možnosti za uveljavitev svojega tožbenega zahtevka. Glede na to ugotavlja, da ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki mora biti izpolnjen poleg finančnega.

Tožnik v tožbi navaja, da če bi se tožniku dodelilo odvetnika, bi ta v reviziji navedel dejstva, ki so z nepoštenim, krivičnim sojenjem nastala, torej tudi v skladu s 370. členom ZPP, zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZBPP, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker pa ni odvetnik, teh razlogov ni mogel posredovati v vlogi za brezplačno pravno pomoč. Sam izrednega pravnega sredstva ne more vložiti, ker nima pravniškega državnega izpita. Meni, da se uradniki Okrožnega sodišča ne bi smeli pri vlaganju izrednih pravnih sredstev spuščati v vsebino in še manj, da se odloča o dopustnosti takih vlog, ker s tem kratijo pravico do poštenega pravnega sredstva in pravico do poštenega sojenja. V pravni demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika, kajti oni so seznanjeni z zakonodajo ter se spoznajo na roke in ostale pravne zadeve. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali bi imel tožnik kot prosilec za BPP verjeten izgled na uspeh z vloženo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča II Cp 761/2013 z dne 3. 7. 2013, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Sporen je torej objektivni pogoj za uveljavljanje BPP iz 24. člena ZBPP. V zvezi s presojo po 24. členu ZBPP tožnik ugovarja, da te presoje organ ne bi smel opravljati, ker to nasprotuje pravni državi. Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva 24. člen ZBPP, zato je upravni organ tudi v zvezi s prošnjo prosilca za vložitev revizije opravil to presojo oziroma jo je bil dolžan opraviti.

Iz navedb v tožbi ni razbrati, da bi tožnik konkretizirano navajal kršitve v zvezi s predlogom za vložitev revizije, tako v pogledu kršitev določb postopka, kot kršitev materialnega prava. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani so razvidni razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka. Organ za BPP jih je v izpodbijani odločbi (nepodanost protipravnosti ravnanja ter neobstoj škode) navedel, ter se do njih po vsebini opredelil. Pri tem je ugotoviti, da je imel tožnik na obeh stopnjah strokovno pomoč – odvetnika, dodeljenega v postopku BPP.

Revizija je izredno pravno sredstvo, predlog za revizijo pa mora prestati dve stopnji. Najprej preizkus dopustnosti, ter nato, kolikor bi lahko bilo verjetno, da bi bila revizija dopuščena, presojo, ali bi prosilec lahko uspel z revizijo na podlagi revizijskih razlogov iz 370. člena ZPP. Z navedbo v prošnji za BPP, da želi revizijo vložiti zaradi nepravilnega ter nepravičnega razsojanja, ker je postopek trajal prekomerno dolgo in se je menjavalo več odvetnikov, prosilec razlogov za dopustnost revizije in verjeten uspeh ni navajal, izrazil je zgolj osebno nezadovoljstvo z izidom postopka. V zvezi z navedbo, da želi vložiti revizijo iz razlogov po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 360. člena ZPP in na podlagi 3. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, pa je ugotoviti, da je v zvezi s temi navedbami organ za BPP pravilno presodil dejansko stanje, ugotovljeno v obeh postopkih, preveril materialno pravilnost obeh sodb ter ugotavljal morebitne kršitve določb postopka, kar je za pravilno uporabo 24. člena ZBPP potrebno. Ugotovil je, da je bila prvostopenjska sodba preizkušena pred Višjim sodiščem, pa Višje sodišče pomanjkljivosti, kot jih je navajal prosilec v prošnji za vložitev BPP za revizijo, ni našlo. Višje sodišče ni našlo niti pomanjkljivosti v zvezi z uporabo materialnega prava. Sodišče tako meni, da je organ za BPP presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.

Pavšalni razlogi iz prošnje, nepravilno in nepravično razsojanje, prekomerno trajanje postopka ter menjavanje več odvetnikov, pa tako in tako razlogov po 1. točki niti po 3. točki 370. člena ZPP, ne utemeljujejo. Sodišče zato soglaša z organom, da ni verjetno, da bi tožnik lahko z revizijo uspel.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.