Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 324/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.324.2014 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding state liability for damage caused by protected wild animals under good farmer standard.

Case Number VSRS sklep II DoR 324/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal regarding the state's liability for damage caused by protected wild animals and the standard of care for a good farmer. The lower courts dismissed the claim because the plaintiff failed to prove he took reasonable protective measures against the animals, treating the loss as objectively expected. The Court granted the appeal only to the extent necessary to examine the legality of the assessment of state liability and the applicable standard of care.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) pr. 367.a in 367.c: The Supreme Court may permit an appeal when a significant legal question regarding the scope of state liability for damage caused by protected wild animals and the standard of care for a good farmer has not been sufficiently clarified by prior case law.

Keywords

AI generated
state liability protected wild animals good farmer standard objective liability supreme court review damage assessment protective measures

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo v višini 8.708,10 evrov, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, in tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter tožniku naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka. Ocenilo je, da sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih in opredelitev do vseh relevantnih ugovorov. Pojasnjuje, da se je do tožnikove izpovedbe o ekološki reji sodišče prve stopnje opredelilo v delu, ko je povzemalo izvedeniško mnenje. Izvedencu je bilo namreč naloženo, da odgovori tudi na to vprašanje. Pravilno je bil zavrnjen dokazni predlog za zaslišanje prič o že dokazanih dejstvih in o pravnem vprašanju.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, upoštevaje ZON in Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) država odgovarja objektivno. Tožnik bi za utemeljenost zahtevka moral dokazati, da je na primeren način kot dober gospodar na svoje stroške ukrenil vse potrebno, da bi svoje premoženje obvaroval pred nastankom škode oz. da je od toženke zahteval izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev škode, če nastanka škode ni bilo mogoče preprečiti. Navaja, da tožnik ni izvajal ustreznega varovanja z odvračanjem (prisotnost človeka ali psa) oziroma z drugimi ukrepi, kot je sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac.

Ker mu je enaka škoda že nastala v letih 2007 in 2008, gre za objektivno pričakovano škodo. Odstrel je bil zavrnjen, ker ni dokazal, da bi sam vse ukrenil za zavarovanje premoženja. Pritožnik ne konkretizira, katere njegove pripombe na izvedeniško mnenje niso bile upoštevane. Izvedenec je upošteval, da tožnik izvaja ekološko rejo. Ne strinja se s tožnikovo trditvijo, da izvedba omenjenih ukrepov ni v skladu z ekološko rejo. Ne glede na vrsto reje je tožnik dolžan poskrbeti za dobrobit živali. Neizvedbe omenjenih ukrepov zato ni mogoče opravičevati z ekološko rejo.

Trditev, da bi bila reja ob izvedbi teh ukrepov neekonomična so pavšalne in nepomembne, saj vplivajo le na nadaljnje izvajanje take reje. Ker je primerna zaščita vinske trte pred škorci zaščitna mreža, tožnik pa je uporabljal le cunje in polivinil, tudi v tem delu ni izkazal, da je ravnal kot skrben gospodar.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja, da gre za pomembno pravno vprašanje objektivne odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, o katerem še ni prakse Vrhovnega sodišča. Trdi, da je sodišče druge stopnje odstopilo od sodne prakse, saj je vnaprej sprejelo dokazno oceno, ne da bi bila tožniku dana možnost neposrednega kontradiktornega postopka. Odmik od sodne prakse uveljavlja tudi glede priznanja stroškov odgovora na pritožbo. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali lahko sodišče izvede dokaz in v dokazno oceno vključi le pisno izvedeniško mnenje sodnega izvedenca brez neposrednega ustnega zaslišanja na naroku, kljub temu da je tožnik na pisno izvedeniško mnenje podal številne argumentirane pripombe in predlagal zaslišanje izvedenca; (2) kakšna je potrebna mera skrbnosti oškodovanca ob upoštevanju posebnih pravil (in zakonitosti) sonaravne oziroma ekološke reje in ob upoštevanju sorazmernosti višine stroškov (ekonomske upravičenosti) izvedbe s strani toženke naknadno predlaganih varovalnih ukrepov s priznano višino nastale premoženjske škode;(3) kakšen je obseg ekskulpacijskih razlogov in ali jih mora izkazovati toženka kot objektivno odgovorna stranka, kadar pravno priznano škodo na premoženju oškodovanca povzročijo živali zakonsko zaščitenih prostoživečih vrst; (4) ali se lahko toženka razbremeni svoje objektivne odgovornosti za nastalo škodo kljub temu, da je pred tem odškodnino v identičnih škodnih dogodkih izplačevala (in jo še vedno); (5) ali je toženka upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo kljub temu, da z njim ni pripomogla k razjasnitvi zadeve in ali gre za odmik od prakse višjih sodišč.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).