Appeal dismissed; insolvency law applied retroactively as creditor lacked acquired rights when bankruptcy began.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklep o predhodni odredbi ni postal pravnomočen že 5.11.2013, temveč šele 12.3.2014. Takrat pa je že veljala novela ZFPPIPP-F, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. V trenutku začetka veljavnosti ZFPPIPP-F torej upnik še ni imel nobene pridobljene pravice. Nad dolžnikom se je stečaj nato začel 13.6.2014. ZFPPIPP ureja insolvenčne postopke in ne postopkov zavarovanja, v insolvenčnem postopku pa se uporablja tisti predpis, ki je veljal na dan začetka insolvenčnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo ZFPPIPP skupaj z novelo F. Ker upnik ni imel zatrjevane pridobljene pravice, tudi ni mogoče govoriti o posegu v pridobljene pravice ali o retroaktivni uporabi zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013.

2. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani zaradi začetka stečajnega postopka (dne 13.6.2014) nad dolžnikom ustavilo postopek zavarovanja, dovoljen s sklepom opr. št. Zg 1 in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja in se pri tem sklicevalo na 4. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3. Zoper sklep se upnik pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Določba ZFPPIPP, na katero se sklicuje sodišče, je začela veljati potem, ko je bil sklep o zavarovanju že izdan, zato je sodišče v predmetni zadevi ne bi smelo uporabiti. ZFPPIPP-F v končnih določbah ne določa, da se uporablja tudi za postopke, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo. Takšna razlaga zato pomeni nedopusten poseg v ustavno zajamčeno prepoved retroaktivnosti. Sodišče je s tem poseglo tudi v pridobljene pravice upnika. Prvostopno sodišče se do uporabe določbe 4. točke tretjega odstavka ZFPPIPP sploh ni opredelilo, zato sklep tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju pritožba povzema številne sodne odločbe, ki po njegovem mnenju potrjujejo njegovo stališče.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni kršilo nobene ustavne pravice pritožnika. Pritožnik spregleda, da sklep o predhodni odredbi ni postal pravnomočen že 5.11.2013, temveč šele 12.3.2014. Takrat pa je že veljala novela ZFPPIPP-F, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. V trenutku začetka veljavnosti ZFPPIPP-F torej upnik še ni imel nobene pridobljene pravice. Nad dolžnikom se je stečaj nato začel 13.6.2014. ZFPPIPP ureja insolvenčne postopke in ne postopkov zavarovanja, v insolvenčnem postopku pa se uporablja tisti predpis, ki je veljal na dan začetka insolvenčnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo ZFPPIPP skupaj z novelo F in mu odločitve o uporabi za pritožbo sporne določbe ni bilo treba posebej pojasnjevati. Ker upnik ni imel zatrjevane pridobljene pravice, tudi ni mogoče govoriti o posegu v pridobljene pravice ali o retroaktivni uporabi zakona.

6. Na podlagi povedanega in ker ni zasledilo nobene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).