Administrative court dismisses free legal aid request due to false property disclosure and undisclosed co-ownership.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's request to revoke the decision denying free legal aid. The defendant agency rejected the application because the plaintiff failed to disclose his co-ownership share in the disputed property, which the court deemed false data under the Free Legal Aid Act. The court confirmed the plaintiff remained a co-owner because the transfer via gift deed had not yet been registered in the land register, making the omission material to the financial eligibility assessment.
Legislator headnote
AI generated20. člen ZBPP; 49. člen SPZ: Under the Free Legal Aid Act, applicants are liable for false statements regarding assets, and failure to disclose co-ownership constitutes false data, leading to denial of aid and a six-month ban.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potrebno, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven, prenos lastninske pravice pa je treba tudi vpisati v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se namreč stvarna pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. To pomeni, da na podlagi nerealizirane darilne pogodbe obdarjenka ni pridobila lastninske pravice, temveč ima le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe. Tako je tožnik po SPZ še vedno solastnik sporne nepremičnine, katere solastništvo bi moral navesti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pod opr. št. III P 1047/2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati finančni pogoj, ki se nanaša na dohodke in premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Navedeni pogoj se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo zavrne, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obravnavanem primeru je tožena stranka na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotovila, da je tožnik solastnik nepremičnine parc. št. 53/0 k.o. … do 16/98 od celote, česar pa v svoji vlogi ni navedel. Ker je torej zamolčal relevantne podatke, se šteje, da je navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila.
Tožnik v tožbi ugovarja ugotovitvam glede njegovega premoženjskega stanja, saj ne odražajo dejanskega stanja. Prav tako v prošnji ni navedel neresničnih podatkov, ker je svoj solastniški delež na sporni nepremičnini z darilno pogodbo z dne 7. 3. 2014 prenesel na hčerko A.A. K tožbi je tudi priložil kopijo darilne pogodbe, v zvezi s katero bo v kratkem vložen predlog za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavni zadevi je sporno, ali je tožnik v svoji vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke glede lastništva oziroma solastništva nepremičnin.
Po določbi 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je po uradni dolžnosti pridobila od Geodetske uprave RS in zemljiške knjige. Iz navedenih uradnih evidenc izhaja, da je tožnik solastnik nepremičnine parc. št. 53/0 k.o. …, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče s stanovanjsko stavbo, in sicer v deležu 16/98 od celote. V zvezi z navedenim tožnik v tožbi zatrjuje in dokazuje, da je svoj solastniški delež na omenjeni nepremičnini z darilno pogodbo z dne 7. 3. 2014 podaril hčerki A.A.. Darilna pogodba je bila prijavljena Davčnemu uradu Maribor zaradi odmere davka dne 7. 3. 2014 ter nato overjena pri notarju dne 16. 4. 2014. Sprememba lastništva v zemljiški knjigi na podlagi darilne pogodbe še ni bila realizirana, niti ni bil vložen tak predlog za vknjižbo spremembe lastništva.
V skladu z določbo 49. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je torej potrebno, ob tem, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven, še vpis v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se namreč stvarna pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. To pomeni, da na podlagi nerealizirane darilne pogodbe obdarjenka ni pridobila lastninske pravice, temveč ima le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe. Tako je tožnik po SPZ še vedno solastnik sporne nepremičnine. Pri tem tudi ni relevantna tožnikova navedba, da bo v kratkem vložen predlog za vpis v zemljiško knjigo, saj v času izdaje izpodbijane odločbe (niti v času vložitve tožbe) takšen predlog ni bil vložen. Nasprotno, iz darilne pogodbe je razvidno, da sta pogodbeni stranki v postopku overitve darilne pogodbe izrecno nasprotovali vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, čeprav jih je notar na navedeno dolžnost opozoril.
Po vsem navedenem je sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).