Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 401/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:X.IPS.401.2014 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses review for failing to meet precision and specificity standards for important legal questions.

Case Number VSRS Sklep X Ips 401/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review of the first-instance administrative court's decision regarding citizenship status. The applicant argued that the lower court erred in law by not recognizing specific historical circumstances as grounds for citizenship, but the court found the legal question raised too general and vague. Consequently, the review was dismissed because the applicant failed to precisely identify the violated legal rule, the relevant circumstances, or the specific deviation from Supreme Court practice required to meet the threshold for admissibility.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 2; Revizija je dovoljena le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje, ki izstopa iz sodne prakse ali krši pravno pravilo, ter obrazloži, zakaj je bila odločitev prve stopnje nezakonita.

Keywords

AI generated
administrative review admissibility important legal question standard precision and specificity requirement citizenship status determination Supreme Court practice deviation burden of proof in review ZUS-1 article 83

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) 83. člen 2. odst. 2
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) 89. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. a člen 1. odstavek 22. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. b člen 4. odstavek

Cited Case Law

AI generated
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23.
Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008
2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2.
Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009
2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23.
Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009
2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.
Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23.
X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008
2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4.
X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008
2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.
X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009
2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21.
X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009
2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4.
X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009
2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident z zastavljenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot se to od njega zahteva, saj je vprašanje zastavil zgolj splošno.

Revident tudi z nadaljnjim vprašanjem ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj ni jasno izpostavil, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo.

Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 36. (pravilno: 63.) člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 123-753/2012-16 z dne 11. 4. 2013, s katero je bilo ugotovljeno, da se revident od 28. 8. 1945 do 8. 2. 1961 ni štel za državljana takratne Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije, da se revident šteje za slovenskega državljana od naturalizacije dne 8. 2. 1961 dalje ter da v postopku ni bilo posebnih stroškov. Zoper odločbo je revident vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 213-654/2013/4 (1323-03) z dne 9. 7. 2013.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje „glede štetja oseb narodnosti za jugoslovanske državljane v času podržavljanja premoženja“ oziroma „glede štetja, kot osebe slovenske narodnosti, za jugoslovanskega državljana“ ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot se to od njega zahteva (6. točka obrazložitve tega sklepa), saj je vprašanje zastavil zgolj splošno. Revident je sicer v nadaljevanju revizije zastavil tudi vprašanje, „ali se ni morda po vojni družina A. štela za nacionalno manjšino, ki jo povojni Zakon o državljanstvu DFJ oziroma kasneje FLRJ, šteje za narodnost?“, a po presoji Vrhovnega sodišča tudi to vprašanje ni zastavljeno tako, da bi se lahko obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident namreč z zastavljenim vprašanjem ne izpostavi jasno, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Glede na navedeno razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavanem primeru ni podan.

9. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.