Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 1719/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1719.2014 AI generated

Appeal dismissed; five-year statute of limitations for scholarship return claim had not expired by filing date.

Case Number VSL sodba II Cp 1719/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the appellant's request to overturn the first-instance judgment regarding a scholarship repayment dispute. The appellant argued the claim was time-barred, contending the obligation arose on the scholarship termination date rather than the demand letter date. The court held that the five-year limitation period under Article 346 of the Obligations Act had not expired by the time of the lawsuit filing, as the contractual agreement allowed for a one-year grace period after termination.

Legislator headnote

AI generated

Article 346 of the Obligations Act; Article 353 of the Civil Procedure Act: A contractual provision extending the time for performance does not trigger the statute of limitations until the extension period expires, preserving the claim's viability if filed within the statutory limit.

Keywords

AI generated
statute of limitations obligations act scholarship agreement time bar defense contractual extension civil procedure appeal repayment claim

Cited Legislation

AI generated
Article 346 of the Obligations Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 1 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 185966/2012 z dne 4.12.2012 ostane v veljavi v delu, v katerem je tožencu naložilo plačilo 4.850,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2009 dalje in izvršilnih stroškov v višini 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.12.2012 dalje do plačila. V preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženec navaja, da je terjatev zastarala, in sicer očita sodišču prve stopnje, da je napačno vezalo začetek zastaranja na datum oddaje zahtevka za vračilo štipendije, to je 23.7.2007, po stališču toženca pa je obveznost vrnitve prejete štipendije nastala 30.6.2007.

3. Sodišče v sodbi ni razložilo datuma zapadlosti terjatve in datum začetka vročanja štipendije ter tudi ne faze ugotovitve obstoja dolga ter obdobje vračanja. Toženec se ne strinja s stališčem, da je obveznost vračila nastala z datumom dopisa, to je 23.7.2007, ter trdi, da je terjatev zastarala 30.6.2012.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku je sporna samo odločitev sodišča prve stopnje, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke v obsodilnem delu sodbe zastaral. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da dopis tožeče stranke z dne 23.5.2007 (priloga A13) ne predstavlja samo poziva na predložitev dokazil, kot trdi toženec v pritožbi, temveč predstavlja podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti. Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok (člen 346 OZ) v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel tako, da je ugovor zastaranja, ki ga podaja toženec tudi v pritožbi, neutemeljen.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).