Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 352/2014 ECLI:SI:VSCE:2014:CP.352.2014 AI generated

Appeal dismissed; court held parties must propose continuing proceedings, not judge. No duty to ask parties if they wish to continue.

Case Number VSC sklep Cp 352/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance decision to terminate the civil proceedings due to the expiration of the four-month period following the suspension of the case. The appellant argued that the court erred by failing to inquire about the parties' intent to continue negotiations or by ignoring their clear desire for a settlement. The court rejected these claims, ruling that the law explicitly places the burden on the parties to propose the continuation of proceedings and imposes no duty on the judge to solicit such a proposal or consider the parties' subjective intentions.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 210. člen (3. odstavek); ZPP 366. člen: The court is not obligated to invite parties to indicate whether they wish to continue proceedings, nor must it consider the parties' intent regarding the continuation of the process; the duty to propose the continuation of proceedings lies solely with the parties.

Keywords

AI generated
termination of proceedings suspension of case burden of proof party autonomy civil procedure law appeal dismissal judicial duty

Cited Legislation

AI generated
ZPP 210. člen (3. odstavek)
ZPP 366. člen
ZPP 350. člen (2. odstavek)
ZPP 365. člen
ZPP 165. člen (1. odstavek)
ZPP 154. člen (1. odstavek)
ZPP 188. člen
ZPP 353. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek, ker je ugotovilo, da nobena pravdna stranka v roku štirih mesecev od nastanka mirovanja sodišču ni predlagala, naj se postopek nadaljuje.

Tožeča stranka se je zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka pravočasno pritožila. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Navaja, da je v tej zadevi nastalo mirovanje postopka na podlagi sporazuma pravdnih strank. Pravdni stranki sta sodišču predlagali mirovanje postopka zato, ker so med njima ves čas intenzivno potekala pogajanja za sporazumno rešitev spora. Namen pravdnih strank je bil, da se predmetni spor reši na sporazumen način, kar sta sodišču večkrat predočili, med drugim tudi na naroku za glavno obravnavo 9. 11. 2012. Sodišče je pravdni postopek ustavilo, ne da bi upoštevalo namen strank. Poleg tega pa tudi ni v okviru materialno-procesnega vodstva pozvalo pravdnih strank k temu, ali želijo nadaljevati predmetni pravdni postopek. S tem je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP, ki že sama po sebi terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa. S tem ko je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek, ne da bi upoštevalo očitni namen pravdnih strank glede sporazumne rešitve spora in ne da bi pravdni stranki pozvalo k nadaljevanju pravdnega postopka, je v posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja tudi zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Tožeča stranka predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi na podlagi sporazuma pravdnih strank nastalo mirovanje postopka dne 22. 11. 2013 in da v roku štirih mesecev od tega dne sodišču nobena stranka ni predlagala, naj nadaljuje postopek. ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka. Tožeča stranka je bila s sklepom z dne 22. 11. 2013, s katerim je sodišče ugotovilo, da postopek miruje od 22. 11. 2013, pravilno opozorjena, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja postopka (tretji odstavek 210. člena ZPP). Zato ni utemeljen niti očitek, da sodišče ni pozvalo tožeče stranke k temu, ali želi nadaljevati predmetni postopek, niti očitek, da je postopek ustavilo, ne da bi upoštevalo očitnega namena pravdnih strank glede sporazumne rešitve spora. Tožeči stranki z izdajo sklepa o ustavitvi postopka ni bila kršena pravica do izjave in torej v postopku ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pri izdaji sklepa ni kršilo določb ZPP, pač pa je skladno z določbo tretjega odstavka 210. člena ZPP, ki temelji na predpostavki, da neaktivna stranka nima več interesa za vodenje pravde, štelo, da je tožba umaknjena in skladno z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP pravdni postopek ustavilo.

Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama kriti svoje pritožbene stroške.