Appeal dismissed; land attribution requests under the Co-Ownership Act apply only to buildings where co-ownership was established under the same law or built before 2003.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision to terminate a procedure for determining land attribution to a building. The appellants, co-owners of the building, argued that the building's identification number was already established and that parallel procedures in the same neighborhood should be conducted simultaneously for economic reasons. The court rejected these arguments, ruling that the Co-Ownership Act permits land attribution requests only for buildings where co-ownership was established under the same law or for those constructed before January 1, 2003. Since the exception for pre-2003 buildings did not apply and the appellants' procedural arguments were deemed irrelevant to the legal requirements, the appeal was found unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) prvega odstavka 26. člena; Edina stavba, glede katere se lahko predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča, je tista, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu ali tista, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL se lahko predlaga le glede stavb, na katerih je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu, in glede stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.12.2013 odločilo, da se postopek zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu P. ulica 9 - 11, z ident. št. 000, prekine.
2. Zoper omenjeno odločitev se pritožujejo etažni lastniki večstanovanjske stavbe na naslovu P. ulica 9 in 11, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da jo razveljavi. V nasprotju s tem, kar ugotavlja sodišča prve stopnje, je v konkretnem primeru identifikacijska številka stavbe že določena. Gre za identifikacijsko številko X, kar je razvidno tudi iz aktualnih zemljiškoknjižnih izpiskov, ki so bili priloženi predlogu za določitev pripadajočega zemljišča z dne 6.12.2013. Tudi pri parcelah, ki predstavljajo stavbišče stavbe na P. 9 in 11, je v zemljiški knjigi že vpisano, da predstavljajo splošni in skupni del stavbe v etažni lastnini (kot vrsta osnovnega položaja) ter da so lastniki teh parcel vsakokratni etažni lastniki večstanovanjske stavbe P. 9 in 11 (z ID znakom 00X). V nadaljevanju še poudarjajo, da je bilo v mesecu decembru 2013 vloženih več predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v isti soseski (to je soseski A), zaradi česar bi bilo smiselno in ekonomično, da bi se vsi ti postopki vodili vzporedno.
3. Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v okviru 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da se lahko v skladu z določbo prvega odstavka 26. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL)(1) ugotovitev pripadajočega zemljišča predlaga le glede stavbe, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu. Edina izjema velja za stavbe, ki so bile zgrajene pred 1.1.2003. V tem primeru se lahko na podlagi 30. člena ZVETL predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine, oziroma se lahko hkrati predlaga vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča k tej stavbi. Tako iz obrazložitve kot seveda tudi same (izpodbijane) odločitve sodišča prve stopnje, je razvidno, da v konkretnem primeru takšna izjema ni podana, čemur pritožba ne oporeka. Samo dejstvo, da naj bi bila identifikacijska številka stavbe že določena, kot tudi navajanje, da je iz razloga ekonomičnosti (ker naj bi bilo v mesecu decembru 2013 vloženih več predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v isti soseski) smiselno, da tudi predmetni postopek teče vzporedno, pa predstavlja okoliščine, ki so za presojo pravilnosti oziroma zakonitosti odločbe nebistvene.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011