Appeal allowed; dismissal due to loss of legal interest deemed failure for cost allocation under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance judgment's cost allocation, ordering the appellant to bear their own litigation expenses. The appellant argued that the dismissal should have been treated as a withdrawal under Article 158 of the Civil Procedure Act, but the court found no such procedural status existed. Consequently, the court ruled that the appellant's loss of legal interest following the dismissal constituted a failure, necessitating the reversal of the cost order.
Legislator headnote
AI generatedArticle 154 of the Civil Procedure Act; Article 158 of the Civil Procedure Act: When a plaintiff loses legal interest due to circumstances arising during proceedings, this constitutes a failure for the purpose of cost allocation, even if the dismissal was not technically a withdrawal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremeni tako, da glasi:
„Tožnica trpi sama svoje stroške postopka.“
[JEDRO]
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper dokončno odločbo št. ... z dne 7. 11. 2012, izdano v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po ZUJF-u (I. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožnici v 8 dneh povrne 223,62 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
Zoper stroškovni del sklepa se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri odločitve, da tožnica trpi sama svoje stroške postopka. Poudarja, da v konkretni zadevi ni prišlo do umika tožbe, da bi lahko bilo o stroških postopka odločeno ob smiselni uporabi 158. člena ZPP.
Pritožba je utemeljena.
Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavi zadevi sicer ni prišlo do absolutne bistvene kršitve iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Vendar je stroškovni del sklepa izdan ob nepravilni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP, kot pravilno poudarja pritožba.
V obravnavani zadevi ni podano takšno dejansko procesno stanje, da bi o priglašenih stroških postopka bilo mogoče odločati na temelju prvega odstavka 158. člena ZPP. To določbo je namreč mogoče uporabiti le ob ustaviti postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlaga, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka. Z že pravnomočnim delom odločitve v prvem odstavku izreka sklepa, pa je sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo. Presodilo je, da zanjo več ni pravne koristi. Ker je ta del izreka sklepa pravnomočen, je glede stroškovnega zahtevka potrebno šteti, da tožnica v predmetnem sodno socialnem sporu ni uspela.
Glede na dejansko procesno stanje, je ob pravilni uporabi 154. člena ZPP v zvezi z 68. členom ZDSS-1, potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu v skladu s 3. točko 365. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.