Social court dismisses appeal for premature lawsuit against first-instance pension overpayment decision.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožba (poimenovana pritožba) je uperjena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Tožnica je vložila tožbo na sodišče, kljub pravilnemu pravnemu pouku v prvostopenjski odločbi upravnega organa, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo - pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Zato je treba tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 (na podlagi katerega sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno) kot preuranjeno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper prvostopenjski sklep tožene stranke št. ... z dne 18. 6. 2014. Procesno odločitev je izdalo ob uporabi petega odstavka 108. člena ZPP, ker tožnica ni postopala po odredbi sodišča in v odrejenem roku ni predložila drugostopenjskega dokončnega posamičnega upravnega akta.

Navedeni sklep izpodbija tožnica, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev, izvedbo postopka v skladu z Ustavo RS in z zakoni zaradi zmanjšanja povzročene škode. Enako kot v tožbi (poimenovani pritožba) se sklicuje na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Protokol, Evropsko socialno listo, določbe Ustave RS, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o splošnem upravnem postopku in Kazenski zakonik. Navaja, da je kot upokojenka rada aktivna, zato si je našla dopolnilno dejavnost, ki ji polni življenje in pokriva stroške. Pri AJPES-u je registrirala s.p., nato pa bi bila šokirana, ko je pri toženi stranki stekel postopek za vračilo pokojnine za nazaj. Takšno postopanje jo je spravilo v stresno situacijo in ogroža socialno varnost ter življenje. Čuti se opeharjeno in oropano, saj gre za grob poseg v njene pravice ter dostojanstvo. Poudarja še, da v nobenem pravnem dokumentu v EU ni našla določila, ki bi upokojencu prepovedal dopolnilno delo in posledično vračilo izplačanih pokojnin.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 in 39/2013; v nadaljevanju ZPIZ-2) lahko zavarovanci sodno varstvo pravic iz tega zakona uveljavljajo v 30 dneh od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tudi v prvem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) je izrecno določeno, da je tožbo v socialnih sporih mogoče vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončnega upravnega akta, torej drugostopenjske upravne odločbe. To je tudi logično, saj je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženi zavod, ki o pravicah in obveznostih zavarovancev odloča po pravilih splošnega upravnega postopka. Sodišče namreč v sodno socialnem sporu presoja le pravilnost in zakonitost njegove drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločitve v zvezi s prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom. To pa pomeni, da je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjski posamični upravni akt procesna predpostavka za sodno socialni spor. Vsebinsko sojenje o tožbi vloženi zoper prvostopenjsko upravno odločbo tako že načeloma ni dopustno, razen v primeru molka organa ob izpolnjevanju dodatnih pogojev iz drugega odstavka 72. člena, ki pa v predmetni zadevi ni podano.

Nobenega dvoma namreč ni, da je v obravnavani zadevi tožba (poimenovana celo pritožba) pred sodiščem prve stopnje vložena 1. 7. 2014 in uperjena zoper prvostopenjsko odločbo Območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (opr. št. ... z dne 18. 6. 2014) o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine v višini 3.316,96 EUR ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Pritožba zoper navedeno odločitev je na sodišče vložena kljub pravilnemu pravnemu pouku v citirani prvostopenjski odločbi, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo, torej pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Ob takšnih dejanskih procesnopravnih okoliščinah, bi lahko seveda sodišče prve stopnje tožbo kot preuranjeno zavrglo že ob uporabi 75. člena ZDSS-1, ne da bi mu sploh bilo potrebno postopati po prvem odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) in tožnice pozivati na vročitev drugostopenjske upravne odločbe. Ne glede na to pa je potrebno ugotoviti, da je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zakonit, saj je bila v obravnavi zadevi tožba vložena preuranjeno.

Ker vsebinsko sojenje v predmetni zadevi zaradi zakonitega zavrženja tožbe sploh ni dopustno so pravno irelevantne obširne pritožničine navedbe oziroma njeno sklicevanje na mednarodne pravne akte, določbe Ustave RS, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tudi Kazenski zakonik. Tovrstne kršitve mednarodnega prava, Ustave RS in zakonskih predpisov bi bilo mogoče kvečjemu uveljavljati v primeru izčrpanosti rednega pravnega sredstva v predsodnem upravnem postopku. Glede na zakonito zavrženje preuranjene tožbe se pritožbenemu sodišču zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje, do njih sploh ni potrebno opredeljevati.

Ker je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe pravilen in zakonit, je bilo potrebno pritožbo ob uporabi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.