Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Psp 420/2014 ECLI:SI:VDSS:2014:PSP.420.2014 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff failed to prove administrative organ issued a decision within the statutory time limit.

Case Number VDSS sklep Psp 420/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of their lawsuit filed due to administrative silence. The plaintiff argued they could not timely amend their complaint because they were unable to receive correspondence due to an address change, yet they failed to provide evidence that the competent authority issued a final administrative act within the required period. The court ruled that the plaintiff's failure to submit this mandatory proof, despite being explicitly urged to do so, rendered the lawsuit inadmissible under the relevant social dispute laws.

Legislator headnote

AI generated

72. člen ZDSS-1; 2. odstavek 72. člena ZDSS-1: An appeal against administrative silence is admissible only if the plaintiff proves the competent authority failed to issue a decision within the statutory period and did not issue one upon a new request within seven days.

Keywords

AI generated
administrative silence social dispute admissibility requirement statutory time limit proof of administrative act procedural precondition inadmissible appeal

Cited Legislation

AI generated
72. člen ZDSS-1
Glede na 72. člen ZDSS-1 je izpodbojno tožbo v socialnem sporu mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta.
2. odstavek 72. člena ZDSS-1
105. člen Zakona o pravdnem postopku
5. odstavek 108. člena ZPP
117. člen ZPP
2. točka 365. člena ZPP

Cited Case Law

AI generated
Upravno sodišče RS št. I U 960/2013-6 z dne 4. 9. 2013
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na 72. člen ZDSS-1 je izpodbojno tožbo v socialnem sporu mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v predsodnem upravnem postopku, je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila, kljub pozivu, ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo 12. 6. 2013 zaradi molka organa, ker ni postopal po odredbi sodišča, da bi jo bilo mogoče obravnavati po vsebini.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo s predlogom na razveljavitev in ponovno odreditev dopolnitve tožbe. Navaja, da je bil oviran pri prejemu pisanja na naslovu A., zaradi česar naj ne bi mogel tožbe pravočasno dopolniti, niti vložiti prošnje za brezplačno pravno pomoč. Zato je posledično tudi spremenil naslov stalnega prebivališča, o čemer prilaga dokazilo in predlaga zaslišanje priče.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na listine sodnega spisa je sodišče prve stopnje, potem, ko mu je bila po pravnomočnosti sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 960/2013-6 z dne 4. 9. 2013 zadeva odstopljena v pristojno reševanje, s tožbo utemeljeno postopalo po 105. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). S sklepom št. V Ps 2809/2013 z dne 9. 12. 2013 je tožnika, ki je v laični tožbi navedel, da jo vlaga zaradi molka organa druge stopnje v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb, pravilno pozvalo k predložitvi dokazila, da je pri pristojnem organu ponovno zahtevka izdajo dokončnega upravne akta. Ker je bil tožniku sklep o popravi tožbe po pravilih o fikciji vročitve vročen 28. 12. 2013, kar pomeni, da je 8 dnevni odrejeni rok za popravo tožbe potekel 6. 1. 2014 kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, in do tega dne niti kasneje vse do 3. 7. 2014 tožba ni bila popravljena v skladu z odredbo sodišča, je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP zakonito zavržena.

Glede na 72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) je namreč izpodbojno tožbo v sodno socialnem sporu načeloma mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v pred sodnem upravnem postopku, je torej procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v sodno socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila kljub pozivu ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.

Tožnikove pritožbene navedbe, da tožbe ni mogel ustrezno dopolniti iz razloga, ker naj bi sklep o popravi prejel šele 3. 7. 2014 so protispisne. Prav tako ni mogoče uspešno zatrjevati, da naj bi bil na naslovu stalnega prebivališča, navedenem v tožbi, oviran pri sprejemu pošiljke, kar skuša dokazati celo z predložitvijo prijave spremembe stalnega prebivališča z dnem 8. 7. 2014. V pritožbenem postopku nadalje ni mogoče uspešno zahtevati niti odreditve dodatnega roka za popravo zavržene tožbe. Podaljšanje roka za opravo procesnega dejanja, če ga stranka zamudi iz upravičenega vzroka, je sicer mogoče sanirati v skladu z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Vendar pa je takšen predlog v skladu s 117. členom ZPP potrebno podati pri sodišču, pri katerem je bilo potrebno opraviti zamujeno procesno dejanje, in še to v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Morebitno nezakrivljeno zamudo roka v zvezi z odrejeno popravo oz. dopolnitvijo tožbe bi tožnik lahko kvečjemu uveljavljal s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in ne v pritožbenem postopku zoper sklep o zavrženju tožbe.

Glede na vse obrazloženo, ko je torej izpodbijani sklep o zavrženju tožbe pravilen in zakonit, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.