Court partially allows landlord's appeal, ruling mandatory warning and eviction suit are separate fee matters under lawyer tariff.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially granted the landlord's appeal against the first-instance court's decision on legal costs. The landlord argued that the mandatory warning required by the Residential Tenancy Act and the subsequent eviction lawsuit should be treated as a single legal matter for fee calculation purposes. The court rejected this view, establishing that the mandatory warning constitutes a distinct pre-litigation service separate from the formal lawsuit, thereby justifying a higher fee allocation for the landlord's legal representation.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 103. člena Stanovanjskega zakona; prvi odstavek opombe št. 3 tretjega dela Odvetniške tarife: The mandatory warning required by the Residential Tenancy Act and the subsequent eviction lawsuit constitute separate legal services under the lawyer's tariff, allowing distinct fee allocations rather than a single aggregate fee.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi, v ostalem se zavrne, in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 289,75 EUR, ki jih je toženec dolžan plačati tožniku, zviša na 305,67 EUR.
II. Toženec je dolžan tožniku v 15 dneh povrniti 8,54 EUR stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Obvezen opomin po tretjem odstavku 103. člena SZ-1 in pravdni postopek za odpoved najemne pogodbe ne predstavljata iste zadeve po 15. členu ZOdvT.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za prenehanje najemne pogodbe in za izpraznitev stanovanja št. .. v večstanovanjski stavbi na naslovu L. 19/b, M. S.. Tožencu je s sklepom o stroških naložilo povrniti tožniku 289,75 EUR pravdnih stroškov.
2. Tožnik se je pritožil zoper sklep o stroških, ker mu niso bili priznani stroški za izvensodno opravilo - pisni opomin, ki je po tretjem odstavku 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) pogoj za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe. Meni, da je po tar. št. 2200 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) upravičen še do povrnitve 130,50 EUR stroškov, skupaj z DDV do 159,21 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nagrada za zunajsodni zahtevek všteta v nagradi za postopek, ker po prvem odstavku 14. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Pritožbeno sodišče bi se s tem strinjalo, če bi šlo za neobvezen predpravdni zahtevek. Opomin po tretjem odstavku 103. člena SZ-1, ki mora vsebovati kršitev, način odprave ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga, pa je obvezen pogoj za vložitev tožbe za odpoved pogodbe o najemu stanovanja. Po določbi prvega odstavka opombe št. 3 tretjega dela OT nastane nagrada za postopek že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Odvetnik brez predhodnega opomina ne more vložiti tožbe za odpoved najemne pogodbe, zato se s prejemom pooblastila še ne začne postopek in še ni upravičen do nagrade za postopek, pač pa za izvensodno storitev. V kolikor najemnik v roku odpravi odpovedne razloge, ni razlogov za nadaljnji postopek oziroma za vložitev tožbe. Odvetnik stanodajalca v takem primeru ni upravičen do nagrade za (pravdni) postopek, po tar. št. 3100, pač pa do nagrade za posel, po tar. št. 2202. Očitno je, da je treba obe storitvi obravnavati posebej. Obvezen opomin po tretjem odstavku 103. člena SZ-1 in pravdni postopek za odpoved najemne pogodbe ne predstavljata iste zadeve po 15. členu ZOdvT. Kadar pa je po opominu vložena tožba, se nagrada za posel, v skladu s tretjim odstavkom opombe št. 3 do ½ (največ do 0,75) všteje v nagrado za postopek.
5. Opomin po določbi tretjega odstavka 103. člena SZ-1 ne vsebuje niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag, zato gre za enostavno pisanje, ki se po tar. št. 2202 nagrajuje s količnikom 0,3. Pri vrednosti spornega predmeta 1.966,31 EUR znaša nagrada 26,10 EUR ali z DDV skupaj 31,84 EUR. Od tega se polovica všteje v nagrado za postopek, druga polovica (15,92 EUR) pa se posebej prizna. Za toliko so tožnikovi utemeljeni stroški višji. Pritožbeno sodišče je njegovi pritožbi delno ugodilo in po 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku izpodbijani sklep spremenilo.
6. Tožnik je s pritožbo uspel do 10 % (15,92 EUR od 159,21 EUR), zato je od 85,40 EUR pritožbenih stroškov (pritožbeni postopek - 50,00 EUR, materialni stroški - 20,00 EUR, DDV - 15,40 EUR) upravičen do povrnitve 8,54 EUR.