Administrative court dismisses lawyer's fee claim for retrial when free legal aid was not granted for that stage.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Z vročitvijo odločitve višjega sodišča je bilo zaključeno izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tožeča stranka zato za ponovljeni postopek ni upravičena do povračila stroškov in nagrade.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki priznala stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči (na podlagi napotnice opr. št. Bpp 699/2011 z dne 6. 4. 2011) v višini 282,90 €, materialne stroške v višini 20,00 € ter potne stroške v višini 399,60 €, vse povečano z 20% DDV, kar skupaj znaša 843,00 € ter v presežku zahtevek (za izplačilo dvakrat priglašene nagrade za postopek in narok) zavrnila. V obrazložitvi je svojo odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da je odvetnik na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) upravičen le do enkratnega zneska za nagrado za postopek in za narok, pri čemer se sklicuje na navedbe v opombi 3.1. in 3.2. tretjega dela odvetniške tarife ZOdvT in upravno sodno prakso, ki jo citira.

Tožeča stranka vlaga tožbo, ker se s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da je tožena stranka nepravilno uporabila ZOdvT. Postopek, za katerega je bila izdana odločba Bpp 699/2011 je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 325/2010. V predmetnem postopku je tožeča stranka kot pooblaščenec vložila pripravljalno vlogo, se udeležila več narokov za glavno obravnavo, prav tako je bila v predmetnem pravdnem postopku vložena pritožba zoper sodno odločbo o glavni stvari in tudi pritožba zoper odločbo o stroških.

Višje sodišče v Ljubljani je o pritožbi odločilo s sodbo v imenu ljudstva in sklepom z dne 30. 5. 2012. Ker je bila pritožba zoper odločbo o glavni stvari delno uspešna, je sodišče v ponovnem odločanju izdalo sodbo (opr. št. 1591/2012-IV z dne 4. 2. 2013), zoper katero pa se tožeča stranka ni več pritožila, saj zaradi uspeha ni imela izkazanega pravnega interesa. Tožeča stranka je po končanem postopku dne 4. 3. 2013 priglasila stroške postopka. Tožena stranka je o stroških odločila z izpodbijano odločbo tako, da je tožeči stranki priznala le enkratni znesek za nagrado za postopek v višini 89,70 € in prav tako enkratni znesek nagrade za narok v višini 82,80 €.

Tožeča stranka je namreč priglasila obe nagradi dvakrat. Pri tem se tožena stranka v izpodbijani odločbi neutemeljeno sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1711/2010 z dne 13. 4. 2011 in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011, saj navedeni sodni odločbi, glede odmere stroškov, ne ustrezata dejanskemu stanju v predmetni zadevi. Tožeča stranka popolnoma soglaša z navedenima sodnima odločbama, vendar pa je v konkretnem primeru glede na določbo 19. člena ZOdvT treba ugotoviti, da zastopanje upravičenca do brezplačne pravne pomoči v ponovnem sojenju, torej po odločbi Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30. 5. 2012 pomeni novo stopnjo postopka, po kateri je tožeča stranka, kot odvetnik in pooblaščenec upravičenca do brezplačne pravne pomoči, upravičena do ponovne odmere nagrade za postopek in nagrade za narok.

Navedeni 19. člen ZOdvT namreč določa, da če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo, navedeno pa pomeni, da je tožeča stranka pravilno priglasila stroške pravdnega postopka in je upravičena do nagrade za postopek in nagrade za narok v ponovnem odločanju sodišča prve stopnje po rešeni pritožbi. To stališče ponavlja tudi v pripravljalni vlogi. Predlaga, da sodišče spremeni izrek izpodbijanega sklepa tako, da znesek nagrade v višini 282,90 € poviša na 455,40 €, torej za dodatnih 172,50 € ter ustrezno spremeni celotni znesek nagrade tako, da se znesek nagrade v višini 843,00 € zamenja z zneskom 1.050,00 € (povišana nagrada za 172,50 € in 20 % DDV).

Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi. Navaja, da so navedbe tožeče stranke neutemeljene. Ugotavlja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 699/2011 z dne 6. 4. 2011 prosilcu dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje, zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku ter v postopku mediacije, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. IV P 325/2010 zaradi znižanja preživnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A.A., ki je dne 4. 3. 2013 vrnil napotnico in predlagal stroške, ki naj se mu izplačajo. V kolikor tožeča stranka meni, da je v skladu z 19. členom ZOdvT upravičena do priglašene nagrade za postopek in priglašene nagrade za narok tudi v ponovljenem postopku, bi morala v ponovljenem postopku pridobiti novo odločbo za brezplačno pravno pomoč, česar pa ni storila. Priglasitev stroškov, ki so tožeči stranki nastali v ponovljenem postopku so izven obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz vsebine tožbe izhaja, da tožeča stranka ne izpodbija celotnega sklepa o izplačilu nagrade in potrebnih izdatkov, temveč zgolj zavrnilni del 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, zaradi nepriznanja nagrade za postopek in nagrade za narok v ponovljenem postopku (IV P 1591/2012).

V zadevi ni sporno, da je bilo tožeči stranki z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 699/2011z dne 6. 4. 2011, zaupano izvajanje brezplačne pravne pomoči prosilcu in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku ter v postopku mediacije, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. IV P 325/2010 zaradi znižanja preživnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz tožbenih navedb izhaja, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, da je Višje sodišče v Ljubljani dne 30.5.2012 sprejelo odločitev v zvezi s pravnim sredstvom, ki ga je vložila tožeča stranka zoper odločitev v pravdni zadevi IV P 325/2010. In z vročitvijo odločitve Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30. 5. 2012 je bilo po presoji sodišča zaključeno tudi izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po citirani odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku (IV P 1591/2012) tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, prav tako tožeči stranki v zvezi s tem postopkom ni bila izdana napotnica.

Iz opisanih razlogov in ne da bi se spuščalo v presojo pravočasnosti napotnice, s katero je tožeča stranka (šele) dne 4. 3. 2013 priglasila stroške postopka, je odločitev tožene stranke, ki tožeči stranki ni priznala nagrade za postopek in nagrade za narok v ponovljenem postopku, pravilna. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.