Appeal against fine waiver denied; court upheld first instance ruling on procedural costs. Appeal rejected due to lack of evidence. Appeal dismissed. Appeal rejected due to lack of evidence. Appeal dismissed.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the traffic authority's decision to waive the defendant's procedural costs was rejected, upholding the first instance court's ruling. The authority argued the court failed to verify the defendant's financial status beyond a self-assessment, yet the court relied solely on the defendant's statement without conducting bank checks. The appellate court found the first instance decision sufficiently reasoned and dismissed the appeal because the appellant provided no evidence to challenge the court's factual findings regarding the defendant's ability to pay.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1), 163. člen (3), 159. člen, 147. člen (2): An appeal against a decision to waive procedural costs is inadmissible if the appellant fails to provide evidence demonstrating that payment would endanger the defendant's or their dependents' subsistence, and the first instance court's reasoning is sufficient without further factual verification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba prekrškovnega organa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je utemeljilo razloge, zakaj je obdolženega oprostilo stroškov postopka, prekrškovni organ pa zgolj navaja, kaj bi po njegovem mnenju še vse moralo sodišče prve stopnje narediti v smeri ugotavljanja premoženjskega stanja obdolženca, ne da bi zatrjeval in predložil dokaze, da premoženjsko stanje obdolženca ni takšno, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi E.H. odgovoren za prekršek po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (ZVoz) in mu izreklo globo 500,00 EUR. Dalje je še ugotovilo, da je bil zaseženi osebni avtomobil znamke x, reg. št. 1, s št. šasije 2, z odredbo z dne 12. marca 2014 vrnjen lastniku, zato se varstveni ukrep (prav bi bilo: stranska sankcija) odvzema predmeta ne izreče. Sklenilo je še, da se na podlagi petega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) obdolženega oprosti plačila stroškov postopka.
Prekrškovni organ se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožuje zaradi odločitve o stroških postopka o prekršku. Višjemu sodišču v Kopru predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi napadeno sodbo sodišča prve stopnje oziroma jo spremeni.
Pritožba ni utemeljena.
Bistvo pritožbenih navedb predstavlja očitek prekrškovnega organa sodišču prve stopnje, da pri odločanju o stroških postopka ni zbralo dejanskih dokazov o premoženjskem stanju obdolženega, oziroma je nepopolno ugotovilo njegovo dejansko premoženjsko stanje. Pri odločanju je sledilo samo izjavi obdolženega E.H., da je njegovo premoženjsko stanje slabo. Sodišče ni ugotovilo, kako je to stanje slabo dejansko in ali je sploh slabo. Sodišče ni opravilo vpogleda v tekoče račune obdolženega in družinskih članov, ni preverilo mesečnih prilivov in dohodkov, prejemkov socialne pomoči in morebitnih drugih prilivov, temveč se je zadovoljilo le s pavšalno samooceno obdolženega. Stroški zasega vozila in hrambe pristojnemu izvršitelju do predaje zaseženega vozila sodišču, ki je pooblaščen za zaseg in hrambo, tako bremenijo predlagatelja rednega sodnega postopka.
Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 9. točki izpodbijane sodbe utemeljilo razloge, zakaj je obdolženega oprostilo stroškov postopka, prekrškovni organ pa zgolj navaja, kaj bi po njegovem mnenju še vse moralo sodišče prve stopnje narediti v smeri ugotavljanja premoženjskega stanja obdolženca, ne da bi zatrjeval in predložil dokaze, da premoženjsko stanje obdolženca ni takšno, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel niti predložil dokazov, iz katerih bi izhajal razumen dvom glede premoženjskega stanja obdolženca in ugotovitve sodišča prve stopnje, da bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca in otroka, ki ga je dolžan preživljati, jo je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, po tem, ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1).
Odločitev o stroških postopka je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1.