Slovenian Supreme Court allows review of bank guarantee disputes regarding EPGP usage and contract nature.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request for review regarding specific legal questions concerning bank guarantees. The applicant argued that parties must follow EPGP rules even without explicit contract references and questioned the legal nature of the guarantee agreement. The court found the review admissible because these issues involve significant legal uncertainty and require clarification of established commercial practices.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: The Supreme Court may admit a review when the lower court's decision involves a significant legal uncertainty that requires clarification of established commercial practices or the nature of specific contractual relationships.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stranke in še posebej banka kot garant oz. kontragarant v postopkih unovčenja garancij oz. kontragarancij na poziv dolžne upoštevati pravila EPGP kot uzance oz. poslovne običaje:
a) če se pogodba o bančni garanciji na ta pravila sicer ne sklicuje, jih pa ne izključuje;
b) če se v povezanih garancijah ena od garancijskih pogodb sklicuje na pravila EPGP, druga pa ne;
- kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant;
- kakšna je pravna narava bančne garancije v konkretnem primeru po Pogodbi o izdaji kontragarancije v zvezi z Garancijsko pogodbo št. 1070606 (enostranski ali dvostranski pravni posel, kontragarancija ali subgarancija);
- ali je dopustno, da garant na podlagi sklenjene garancijske pogodbe med njim in naročnikom garancije namesto izdaje garancije sklene t.i. garancijsko pogodbo z upravičencem iz te garancije, ter ali je taka pogodba nična;
- ali je banka garant svojega naročnika dolžna nemudoma obvestiti o unovčenju garancije s strani upravičenca in ali opustitev takojšnjega obvestila naročnika garancije o vloženi zahtevi za unovčenje predstavlja nedopustno oz. škodljivo ravnanje banke;
- ali je mogoče kot poziv oz. zahtevo za unovčenje šteti tudi konkludentna dejanja oz. stanja upravičenca ter ali je tako določilo, ki je dogovorjeno v breme tretjega, ki ni pogodbena stranka, nično.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stranke in še posebej banka kot garant oz. kontragarant v postopkih unovčenja garancij oz. kontragarancij na poziv dolžne upoštevati pravila EPGP kot uzance oz. poslovne običaje:
a) če se pogodba o bančni garanciji na ta pravila sicer ne sklicuje, jih pa ne izključuje;
b) če se v povezanih garancijah ena od garancijskih pogodb sklicuje na pravila EPGP, druga pa ne;
- kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant;
- kakšna je pravna narava bančne garancije v konkretnem primeru po Pogodbi o izdaji kontragarancije v zvezi z Garancijsko pogodbo št. 1070606 (enostranski ali dvostranski pravni posel, kontragarancija ali subgarancija);
- ali je dopustno, da garant na podlagi sklenjene garancijske pogodbe med njim in naročnikom garancije namesto izdaje garancije sklene t.i. garancijsko pogodbo z upravičencem iz te garancije, ter ali je taka pogodba nična;
- ali je banka garant svojega naročnika dolžna nemudoma obvestiti o unovčenju garancije s strani upravičenca in ali opustitev takojšnjega obvestila naročnika garancije o vloženi zahtevi za unovčenje predstavlja nedopustno oz. škodljivo ravnanje banke;
- ali je mogoče kot poziv oz. zahtevo za unovčenje šteti tudi konkludentna dejanja oz. stanja upravičenca ter ali je tako določilo, ki je dogovorjeno v breme tretjega, ki ni pogodbena stranka, nično.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da ji tožena stranka plača znesek 145.233,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2010 in ji povrne pravdne stroške(I. točka izreka sodbe), ter posledično tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka sodbe).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (I. točka izreka sodbe); posledično pa ji je naložilo, da povrne toženi stranki stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo (v obsegu, začrtanem z navedenimi vprašanji) dopustilo.