Supreme Court dismisses conditional jurisdiction delegation request after first-instance proceedings are concluded.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's conditional proposal to delegate jurisdiction to a different court. The plaintiff argued that a judge's brother was a key sponsor of the defendant, raising concerns about impartiality after the first-instance court ruled against them. The court held that jurisdiction delegation is only possible while proceedings are actively ongoing, which was no longer the case here.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Jurisdiction delegation is permissible only during active proceedings and cannot be conditionally proposed for a future retrial after the first-instance process is concluded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Zaradi končanega postopka pred sodiščem prve stopnje stranka ne more več doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim prvostopenjskim sodiščem, vnaprejšnje pogojne delegacije pristojnosti - za morebitni bodoči nov (ali zaradi razveljavitve sodbe ponovljen) postopek - pa zakon ne predvideva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo 23. 1. 2014 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo 171.664 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožnik pritožil, naknadno pa vložil še „pogojni predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča“. V njem navaja, da se mu je naknadno vzbudil dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče je najprej dajalo vedeti, da naj bi temelj zahtevka ne bil sporen, saj je izvajalo dokaze za ugotovitev njegove višine. Zato je bila sodba nepričakovana in nepredvidljiva. Navaja, da je tožena stranka v tesnih odnosih z družbo T. d.d.
K., ki je bila njen glavni sponzor. Tedanji predsednik uprave te družbe, ki je sodeloval tudi pri odločitvah, ki jih je sprejemala tožena stranka, je brat podpredsednice Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je vodilo pravdni postopek. Ker je imel interes v pravdi, bi lahko preko sestre vplival na odločitev v zadevi, pojavljajo pa se tudi špekulacije, da naj bi bil v prijateljskih odnosih s sodnikom, ki je v zadevi odločal, kar vse vzbuja pri tožeči stranki dvom v nepristranskost sodišča. Zato meni, da bi višje sodišče, če pritožbi ugodi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje, moralo zadevo predati drugemu sodišču in ne Okrožnemu sodišču na Ptuju.
2. Predlog ni dovoljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je mogoča le, dokler je postopek v teku. Obravnavana zadeva je bila pred sodiščem prve stopnje, katerega delegacija pristojnosti je predlagana, že končana s sodbo z dne 23. 1. 2014, tožnik pa je predlog za delegacijo pristojnosti vložil potem, ko se je že pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje in za primer, če bo sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, torej, kot tudi sam navaja, pogojno.
Zaradi končanega postopka pred sodiščem prve stopnje ne more več doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim prvostopenjskim sodiščem, vnaprejšnje pogojne delegacije pristojnosti - za morebitni bodoči nov (ali zaradi razveljavitve sodbe ponovljen) postopek - pa zakon ne predvideva. Ob izpolnjenih pogojih je namreč delegacijo pristojnosti mogoče predlagati le v konkretni zadevi, v kateri postopek teče.
4. Ker torej v obravnavani zadevi postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega delegacija pristojnosti je predlagana, ne teče, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrglo.