Appeal dismissed; court order upheld as notice of revocation must be given to the presiding court.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 26. 2. 2014 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

2. Zoper sklep je vložil dolžnik po pooblaščenki predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ter pritožbo.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 6. 2014 predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zavrglo. Dolžnik oziroma njegova pooblaščenka, kateri je bil sklep vročen 11. 6. 2014, zoper sklep nista vložila pritožbe, zato je le-ta postal pravnomočen, zaradi česar so podani pogoji za obravnavo pritožbe zoper sklep z dne 26. 2. 2014.

4. V pritožbi je dolžnik navedel, da je za plačilni nalog izvedel šele 6. 3. 2014, ko ga je o izpodbijanemu sklepu obvestil prejšnji pooblaščenec. Dne 6. 1. 2014 je preklical pooblastilo za zastopanje odvetniku A. A., plačilnega naloga za plačilo dela sodne takse v višini 5,50 EUR nikoli ni prejel, saj mu le-ta ni bil vročen in zanj ni vedel. Ker ni imel več pooblaščenca, bi sodišče moralo opraviti vročitev dolžniku osebno. V obdobju, ko je preklical pooblastilo za zastopanje odvetniku A. A. ni bil sposoben poskrbeti za svoje potrebe v smislu, da si najde drugega pooblaščenca oziroma drugače poskrbi za svoje interese in koristi, prav tako ni vedel, da sledi vročitev plačilnega naloga, saj je bil v vseh dosedanjih postopkih oproščen plačila sodne takse. Tudi v tem postopku je bil v pretežnem delu oproščen plačila sodne takse in tako le-ta ni bila plačana zgolj v višini 5,50 EUR, kar ne more preprečiti njegove ustavne pravice do sodnega varstva. Predlaga dokaze, med drugim potrdilo o plačilu manjkajočega dela sodne takse.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega tretjega (sedaj na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, ZIZ-J, petega) odstavka 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se, če sodna taksa ni plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve sklepa za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena. Ker dolžnik niti ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi niti v osmih dneh od prejema plačilnega naloga ni plačal v skladu s sklepom o delni oprostitvi z dne 19. 11. 2013 sodne takse v višini 5,50 EUR, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je z izpodbijanim sklepom štelo, da je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 13. 1. 2014 nepravilna. Sodišče prve stopnje je plačilni nalog za plačilo sodne takse vročilo pooblaščencu dolžnika odvetniku A. A., upoštevajoč, da se na podlagi prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne drži pritožbena navedba, da bi moralo sodišče, ker je dolžnik pooblaščencu preklical pooblastilo, plačilni nalog vročiti njemu osebno. Na podlagi drugega odstavka 99. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se mora preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik, kar pomeni, da preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke (1), odvetnik mora namreč ves čas, dokler on ali stranka ne obvesti sodišča o preklicu pooblastila in še mesec dni potem (četrti odstavek 99. člena ZPP) opravljati dejanje za tistega, ki mu je pooblastilo dal. Zato tudi morebitno slabo psihično stanje dolžnika ob zatrjevanju, da ga pooblaščenec ni obvestil o prejetem plačilnem nalogu ne more vplivati na drugačno odločitev. V obravnavanem primeru je bilo sodišče seznanjeno s preklicem z dne 6.1.2014 pooblastila odvetniku A. A. šele ob prejemu pritožbe zoper izpodbijani sklep, to je 13. 3. 2014, ko je pritožnik pritožbi priložil preklic pooblastila, zato je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse dne 27. 1. 2014 (bivšemu) pooblaščencu stranke, odvetniku A. A. pravilna.

8. V 23. členu Ustave RS je zagotovljena pravica do sodnega varstva, ki jo mora zagotavljati država, ki s tem tudi izvršuje sodno oblast. Država lahko dostop do sodišč pogojuje s plačilom sodnih taks, za kar ima podlago v 146. členu Ustave RS, upoštevajoč, da 23. člen Ustave RS ne zahteva, da država zagotovi brezplačno sodno varstvo. Ustavni zahtevi po socialni državi (2. člen Ustave RS) in enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) terjata, da država tudi revnim strankam omogoči sodno varstvo njihovih pravic tako, da zaradi stroškov sojenja ni prizadet njihov eksistenčni minimum. Ustavna pravica do sodnega varstva oziroma do pravnega sredstva je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki zagotovljena v skladu z določbami ZIZ-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Ker je bil dolžnik v tem izvršilnem postopku s sklepom o delni oprostitvi z dne 19. 11. 2013 delno oproščen plačila sodnih taks v višini 90%, na posledice neplačila sodne takse, določene v 29.b členu ZIZ, pa je bil opozorjen že v sklepu o izvršbi (ki mu je bil vročen osebno), v sklepu o delni oprostitvi plačila sodnih taks, nato pa še v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, je neutemeljena pritožbena navedba, da po mnenje pritožnika zgolj neplačilo dela sodne takse v višini 5,50 EUR ne more preprečiti njegove ustavne pravice do sodnega varstva.

9. Glede na navedeno in ker pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da v osem dnevnem roku ni plačal sodne takse za ugovor, je odločitev sodišča prve stopnje, da se šteje, da je ugovor umaknjen, pravilna v skladu s tretjim (oziroma sedaj petim) odstavkom 29.b člena ZIZ. Na pravilnost odločitve sodišča pa ne vpliva pritožbena navedba o plačilu sodne takse po postavljenem roku.

10. Višje sodišče presoja v tem postopku le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega ugovora, zato se ni treba opredeljevati do navedb, ki se nanašajo na terjatev in na dolžnikovo osebno ter zdravstveno stanje, saj so v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne.

11. Pritožbeno sodišče je zato in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Tako tudi A. Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 411.