Appeal allowed; court must substantively decide creditor's fine request, not dismiss formally.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed a creditor's request to fine a debtor and their legal representative on formal grounds, ruling that such a request was impermissible. The creditor appealed, arguing this violated their right to effective judicial protection and the principle of proportionality in enforcement proceedings. The appellate court held that while the court has discretion on whether to impose fines, the law does not prohibit the creditor from submitting the request, requiring a substantive review rather than a formal rejection.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 31. v zvezi s 33. členom; Sodišče mora vsebinsko odločiti o upnikovi vlogi za denarno kaznovanje dolžnika, če zakon ne prepoveduje vloge, saj je odločitev o njem diskrecijska, ne pa formalno zavrnjena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in zakonitega zastopnika dolžnika.
2. Zoper sklep je vložila upnica po pooblaščencih pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, kršitve ustavnih pravic iz 22., 23. in 33. člena Ustave RS ter kršitve 6. in 13. člena EKČP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Odločitev in utemeljitev sodišča o zavrženju upnikovega predloga za denarno kaznovanje dolžnika njegovega zakonitega zastopnika je materialno pravno zmotna. Izvršilni postopek se uvede na predlog upnika (2. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Samo denarno kaznovanje je res predmet razmerja med sodiščem in dolžnikom, potrebno je upoštevati tudi namen vzpostavitve tega razmerja, to je v interesu uspešne izvedbe izvršilnega postopka. Sodišče zato nima popolne diskrecije pri zavrnitvi upnikove zahteve, da se dolžnika kaznuje, zavrnitev utemeljene zahteve upnika brez razumnih razlogov bi predstavljala zlorabo sodne oblasti in poseg v ustavno pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS in 13. člen EKČP). Ustava prepoveduje le samovoljen odstop od ustaljene sodne prakse.
3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasi stroške pritožbenega postopka.
4. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom v nadaljevanju ZIZ.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika zavrglo iz formalnih razlogov, ne da bi o predlogu vsebinsko odločilo. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika ni dovoljen.
7. Višje sodišče pritrjuje navedbam prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ v diskreciji sodišča in da upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ niti v navedenih določbah, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje niti v drugih določbah ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov in jo kot nedovoljeno zavrže, ampak mora o njej odločiti vsebinsko.
8. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sicer sodišče prve stopnje navedlo poleg formalnih razlogov za zavrženje predloga kot nedovoljenega tudi razloge za zavrnitev predloga kot neutemeljenega, vendar presoja višje sodišče v tem pritožbenem postopku zgolj pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, navedene v izreku izpodbijanega sklepa (ki edini postane pravnomočen), to je pravilnost odločitve o zavrženju predloga.
9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o predlogu upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika.
10. Ker je višje sodišče razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).