Appeal dismissed; conditional creditor not a separate creditor and thus eligible for trustee board appointment.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) imenovalo upniški odbor, ki ima tri člane in 2.) za člane upniškega odbora imenovalo banko X, Republiko Slovenijo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Obrazložilo je, da je pri tem upoštevalo podatke insolventnega dolžnika in osnovni seznam preizkušenih terjatev.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da izpodbija odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje v upniški odbor imenovalo banko X. Ta upnik je le pogojni upnik, njegova terjatev je odvisna od unovčenja premoženja družbe F., pri čemer ima svojo terjatev zavarovano tudi na premoženju družbe F. v višini, ki presega njegovo pogojno terjatev do stečajnega dolžnika. Ta upnik je torej ločitveni upnik, ki ima v celoti zavarovano terjatev, zato ne more biti imenovan v upniški odbor. Obstaja tudi utemeljen sum, da je ta upnik sodeloval pri oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika, z imenovanjem v upniški odbor pa želi prikriti svojo vlogo in tudi sporno sodelovanje z upnikom D.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ima prav, ko navaja, da za člana upniškega odbora ne more biti imenovan upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika (6. točka 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP).

5. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja, ločitveni upnik pa je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico (19. člena ZFPPIPP). Iz navedenega je razvidno, da mora biti upnikova terjatev zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika. Pritožnik v pritožbi navaja, da ima upnik banka X svojo terjatev zavarovano na premoženju družbe F. d.o.o. Da bi imel upnik banka X terjatev do stečajnega dolžnika zavarovano na premoženju stečajnega dolžnika, pritožnik niti ne trdi. Prav tako to ne izhaja iz prijave terjatve tega upnika. To pa pomeni, da ta upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, temveč bi kvečjemu lahko imel tak položaj v drugem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika (F.). Čim pa upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, pa to pomeni, da ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.

6. Pritožnikovi sumi o oškodovanju upnikov tu niso upoštevni. Ob tem višje sodišče še poudarja, da je ta upnik le eden izmed članov upniškega odbora, ki odloča z glasovanjem, s svojim le enim glasom pa ne more doseči preglasovanja (primerjaj 2. in 5. odstavek 90. člena ZFPPIPP). V kolikor pa bo kršil svoje dolžnosti, pa obstaja možnost zamenjave tega upnika v upniškem odboru (81. in 86. člen ZFPPIPP), v tej fazi postopka pa takih navedb ni moč upoštevati.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).