Administrative court denies free legal aid for appeal when prior appeal failed due to factual errors.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je v pravdnem postopku izpodbijal veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila stranka (iz tožbe izhaja, da je bilo to njegova pokojna sestra), za katero tožnik navaja, da naj bi bila nepismena, duševno prizadeta, v pravdi pa da so sodelovale „lažne“ priče. Iz navedenega je razvidno, da se tožnik z zavrnitvijo njegovega zahtevka v spornem pravdnem postopku ne strinja, saj naj bi bilo dejansko stanje zadeve nepravilno ugotovljeno. Iz tega razloga pa, kot je pojasnil že upravni organ, revizije ni mogoče vložiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 9. 5. 2014 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo revizije zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 697/2012 z dne 11. 9. 2013, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 263/2014 z dne 9. 4. 2014, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je prosilec v omenjeni pravdni zadevi zahteval ugotovitev neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Njegov tožbeni zahtevek zoper prvega toženca je bil zavržen, v preostalem delu pa zavrnjen. Upravni organ ocenjuje, da vložitev revizije v obravnavanem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh. Prosilec namreč po svoji pooblaščenki (odvetnici), ki ga je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP z dne 20. 6. 2012 v pravdi zastopala na obeh stopnjah, navaja enake razloge kot v pritožbi, te pa je drugostopenjsko sodišče zavrnilo. Glede navedb pooblaščenke, da je sodišče postavilo psihiatra, ki je nepopolno opravil svoje delo, izvedenca pa sodišče ni zaslišalo, niti ni postavilo drugega psihiatra, pa organ poudarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja še, da vložitev izrednega pravnega sredstva ni ustavna pravica, kot to velja za pritožbo, ki jo je prosilec v obravnavani zadevi tudi izkoristil. Glede na navedeno ni izpolnjen zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je poseženo v njegove pravice, saj ne more nadaljevati postopka „do konca“, saj za to nima denarja. Opisuje svoje premoženjsko stanje. Sodba višjega sodišča naj se razveljavi, ker so toženka in njeni odvetniki verjeli „lažnim“ pričam. Sam namreč trdi, da je bila njegova pokojna sestra duševno prizadeta in nepismena. Predlaga, naj sodišče razveljavi tudi izpodbijano odločbo in mu omogoči pravico do brezplačnega odvetnika za vložitev revizije.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP mora organ pri odločanju o zahtevi za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Iz navedenega izhaja, da zgolj obstoj zakonske možnosti za sprožitev sodnega postopka (v konkretnem primeru vložitev izrednega pravnega sredstva v pravdni zadevi, v kateri vrednost spornega predmeta po ugotovitvah organa znaša 41.000,00 EUR) in dejstvo, da je tožnik slabega premoženjskega stanja, ne zadostujeta za dodelitev BPP za vložitev revizije. Ugotovljeno mora namreč biti še, ali je sodni postopek sploh smiselno sprožiti in stranki v ta namen dodeliti odvetnika, ki bo plačan iz sredstev proračuna (4. člen ZBPP). To pa bo tedaj, ko bo imela stranka v takem postopku vsaj verjetne izglede za uspeh – v obravnavani zadevi torej v postopku, ki bi tekel na podlagi tožnikove revizije.

Kar zadeva omenjeno presojo, pa se sodišče strinja z razlogi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je namreč v pravdnem postopku izpodbijal veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila stranka (iz tožbe izhaja, da je bilo to njegova pokojna sestra), za katero tožnik navaja, da naj bi bila nepismena, duševno prizadeta, v pravdi pa da so sodelovale „lažne“ priče. Iz navedenega je razvidno, da se tožnik z zavrnitvijo njegovega zahtevka v spornem pravdnem postopku ne strinja, saj naj bi bilo dejansko stanje zadeve nepravilno ugotovljeno. Iz tega razloga pa, kot je pojasnil že upravni organ, revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).