Administrative court dismisses lawsuit because free legal aid case is urgent and statute of limitations ran during court holidays.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit filed against a decision terminating free legal aid. The plaintiff argued that the filing deadline should have been extended due to court holidays, but the court found no such extension applicable. The court ruled that because the Free Legal Aid Act designates these cases as urgent, the limitation period continued to run during holidays, causing the deadline to expire before the lawsuit was filed.
Legislator headnote
AI generatedZBPP 34. odst. 4; ZS 83. odst. 2; When a statute designates administrative proceedings as urgent, the limitation period for filing a lawsuit continues to run during court holidays, and a late filing results in dismissal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je 15. 9. 2014 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je toženka v 1. točki izreka razrešila odvetnika A.A., določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP), v 2. točki ugotovila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena BPP), in v 3. točki, da bo zato morala povrniti znesek neupravičeno prejete BPP, o višini katere bo odločeno naknadno s posebnim sklepom. Iz obrazložitve izhaja, da odločitev temelji na določbah 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).
Tožba je prepozna.
Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila tožnici (njenemu zastopniku – predsedniku društva B.B.) odločba vročena 11. 8. 2014, tako da je bil zadnji dan za vložitev tožbe 10. 9. 2014.
Na navedeno nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so do 15. 8. 2014 trajale sodne počitnice. Z vidika določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) te niso relevantne, zato za vročitev izpodbijane odločbe ni bilo ovire. Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne zadeve opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek istega člena v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Tak zakon je tudi ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic. Ker se je iztekel pred vložitvijo tožbe, jo je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).