Administrative court dismisses appeal against rejection of legal aid for filing a non-existent criminal appeal.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Kot izhaja iz tožnikove prošnje, je prosil za BPP za pritožbo oz. revizijo zoper drugostopenjski sklep. S tem v zvezi je upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel razloge, zaradi katerih meni, da vložitev izrednih pravnih sredstev v obravnavanem primeru ne bi bila smiselna. Navedeno utemeljuje z določbami ZKP, ki določajo formalne pogoje za vložitev izrednih pravnih sredstev v kazenskem postopku. Odločba je torej obrazložena, kljub temu pa tožnik le pavšalno nasprotuje odločitvi, zato nadaljnji preizkus ni mogoč.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo revizije oziroma drugih pravnih sredstev zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 18202/2011 (v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah I K 18202/2011-33).

Iz obrazložitve je razvidno, da je višje sodišče z omenjenim sklepom z dne 2. 4. 2014 zavrnilo tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil v vlogi oškodovanca kot tožilca in kot zasebni tožilec zoper navedeni prvostopenjski sklep, s katerim sta bila zavržena njegov obtožni predlog in zasebna tožba zoper imenovana obdolženca. Organ ugotavlja, da zoper sklep višjega sodišča ni mogoče vložiti revizije, saj gre za izredno pravno sredstvo v pravdnem in ne kazenskem postopku. Zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo kot izredno pravno sredstvo predvideva 421. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni mogoče vložiti zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep o zavrženju obtožnega predloga, saj se z njim v zadevi ni meritorno odločalo. Za vložitev omenjene zahteve tožnik kot oškodovanec niti ni legitimiran. Iz enakih razlogov ni pravne podlage niti za vložitev predloga za obnovo postopka (prvi odstavek 410. člena ZKP). Glede na navedeno je tožnikova prošnja za BPP za vložitev izrednih pravnih sredstev v tej kazenski zadevi nerazumna, zato za njeno dodelitev ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prejemnik socialne podpore in da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena „vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi“. Meni, da mu sodišče namerno ne dodeli odvetnika, zato da bi mu preprečilo izrabo vseh pravnih sredstev, to je revizije, pritožbe na Ustavno sodišče in vložitev tožbe na Evropsko sodišče, svojih trditev pa niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Poudarja, da sam ne more vlagati izrednega pravnega sredstva, zato je treba zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika. Smiselno torej predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP mora organ pri odločanju o zahtevi za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V zadevi ni sporno, da je tožnik v omenjenem kazenskem postopku nastopal v vlogi oškodovanca kot tožilca in kot zasebni tožilec ter da je prvostopenjsko sodišče njegova obtožna akta zavrglo, pritožbeno sodišče pa to odločitev potrdilo. Kot izhaja iz tožnikove prošnje z dne 15. 5. 2014, je prosil za BPP za pritožbo oz. revizijo zoper drugostopenjski sklep. S tem v zvezi je upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel razloge, zaradi katerih meni, da vložitev izrednih pravnih sredstev v obravnavanem primeru ne bi bila smiselna. Navedeno utemeljuje z določbami ZKP, ki določajo formalne pogoje za vložitev izrednih pravnih sredstev v kazenskem postopku. Odločba je torej obrazložena, kljub temu pa tožnik le pavšalno nasprotuje odločitvi, zato nadaljnji preizkus ni mogoč. Sodišče se tako strinja z upravnim organom (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), da revizija ni pravno sredstvo v kazenskem postopku, da tožnik ne more biti upravičeni vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti in da se kazenski postopek obnovi, če je končan s pravnomočno sodbo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Pri tem dodaja, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z obravnavano tožbo zavrnjena z odločbo organa tega sodišča št. Bpp 192/2014 z dne 26. 8. 2014.

Neutemeljena je tudi zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.