Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 445/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.445.2014 AI generated

Construction permit denied due to missing cultural heritage consent required by law before application.

Case Number UPRS sodba I U 445/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of a construction permit application for a wine cellar. The plaintiff argued that the land's protected status was unknown from previous records and should have triggered a procedural suspension until the cultural heritage agreement was obtained. The court ruled that the required consent is a substantive condition for the permit application itself, not a preliminary issue requiring procedural suspension, and since the applicant failed to provide it, the permit could not be issued.

Legislator headnote

AI generated

74.a člen ZGO-1; 76.c člen ZGO-1; Soglasje pristojnih soglasodajalcev je del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja in predstavlja pogoj dokazanosti, ne pa predhodno vprašje, ki bi zahtevalo prekinitve postopka.

Keywords

AI generated
gradbeno dovoljenje kulturnovarstveno soglasje Zakon o graditvi objektov predhodno vprašanje varovano območje upravnosporni postopek dokazni pogoji

Cited Legislation

AI generated
74.a člen ZGO-1
76.c člen ZGO-1
147. člen ZUP
63. člen ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Soglasje pristojnih soglasodajalcev po 74.a členu ZGO-1 je del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za izdajo nezahtevnega objekta, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je zavrnila tožnikov zahtevek za ponovno podaljšanje roka za opredelitev in z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta – vinske kleti na zemljišču št. 766/1 k. o. ... Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se predvidena gradnja nahaja v varovanem območju Kulturne krajine Piran - Kulturna krajina Piranski polotok, EŠD 28600, in varovanem območju Portorož - Naselje Šentjane, št. EŠD: 28549, zato mora biti k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priloženo kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ker ga tožnik kljub pozivu ni predložil, toženka pa je prejela odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Piran, z dne 18. 4. 2013, s katero je ta zavrnil investitorjevo zahtevo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati. Pri tem se toženka sklicuje na prvi odstavek 74. c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v potrdilu o namenski rabi zemljišča iz leta 2008 ni navedeno, da je parcela pod varstvenim režimom. Zato ob vložitvi zahteve ni mogel vedeti, da na njegovem zemljišču obstaja varstveni režim. Toženka bi morala zato postopek prekiniti do pridobitve soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri tem se sklicuje na 147. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki govori o tem, kdaj je mogoče šteti neko zadevo kot predhodno vprašanje. Predlaga ugoditev tožbi, odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, v katerem naj se postopek prekine do rešitve predhodnega vprašanja.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se zemljišče nameravane gradnje nahaja v varovanem območju kulturne krajine Piran - Kulturna krajina Piranski polotok, št. EŠD 28600, in varovanem območju Portorož - Naselje Šentjane, št. EŠD 28549. V zadevi ni sporno, da bi tožnik in ostali investitorji za poseg v navedeno območje morali pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj tožnik tej ugotovitvi ne oporeka. Prav tako tudi ni sporno, da ga pred izdajo izpodbijane odločbe niso pridobili in da je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Piran, z odločbo z dne 18. 4. 2013 njihovo zahtevo za izdajo soglasja zavrnil.

Sodišče pritrjuje toženki, da je soglasje pristojnih soglasodajalcev po 74.a členu ZGO-1 del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za izdajo nezahtevnega objekta, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja (prvi odstavek 76.c člena ZGO-1). Navedeno pomeni, da bi moral tožnik praviloma razpolagati s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine že v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (15. 3. 2013), ne glede na tožnikove navedbe, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča to ni izhajalo. Ker ni sporno, da ga kljub pozivu toženke (sklep št. 351-87/2013-25 z dne 2. 9. 2013) do odločitve ni predložil, je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil preuranjeno, torej preden je razpolagal z omenjenim dokazilom, ki ga ni pridobil niti do izdaje odločbe. Zato tožnik s sklicevanjem na pritožbeni postopek, v katerem izpodbija zavrnilno odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 18. 4. 2013, ne more vplivati na ugotovitev toženke, da v konkretnem postopku kot investitor ni priložil soglasja, ki bi ga moral priložiti, na kateri temelji izpodbijana odločba. Če bo uspel pridobiti kulturnovarstveno soglasje, pa bo na tej podlagi lahko vložil novo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, kar je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ druge stopnje.

Navedeno pomeni, da je izkazovanje kulturnovarstvenega soglasja v obravnavanem primeru vprašanje dokazanosti enega od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa vprašanje, brez katerega ni mogoče rešiti same zadeve (predhodno vprašanje - prvi odstavek 147. člena ZUP), kot zmotno meni tožnik. Zato je bila utemeljena tudi zavrnitev zahtevka podaljšanje roka za 30 dni oz. do rešitve pritožbe zoper zavrnilno odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Piran, z dne 18. 4. 2013.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.