Appeal dismissed for small value contract dispute where facts were not appealable grounds.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119570/2008 z dne 15. 12. 2008 v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.008,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2008 dalje zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 292,64 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Navaja, da ni dvoma, da se je moral na sestanek s toženo stranko pripravljati, za kar ji je zaračunal 14 svetovalnih ur. Nadalje meni, da sodišče napačno tolmači 6. člen pogodbe o strokovnem svetovanju, ko od tožnika zahteva, da bi mu morala tožena stranka potrditi število svetovalnih ur, ki jih je opravil zanjo. Takega določila v pogodbi ni. Tožnik se je moral seznaniti z načinom dela tožene stranke, z načinom njene organiziranosti, s produkti stranke. Za vse to je potreboval čas za pripravo in vse to je storil. Toženi stranki je izstavil račun, ki ga ta nikoli ni zavrnila niti ni oporekala njeni vsebini. Tožnik je izkazal, da je toženi stranki s priporočeno pošto poslal tudi opomin, na katerega tožena stranka ni reagirala. Pritožnik meni, da mu za opravljeno storitev pripada plačilo. Posledično tožnik vlaga pritožbo tudi glede odločitve o stroških.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Prereka navedbe tožeče stranke v pritožbi in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in ji naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti v smislu določil člena 443/1 ZPP, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Sodba, izdana v takem sporu se po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP sme izpodbijati samo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnikove pritožbene trditve pa se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih torej ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Na to je bil toženec tudi opozorjen v pravnem pouku v sami sodbi (2. točka pravnega pouka na 8. strani sodbe). Po presoji sodišča druge stopnje pa ne gre niti za primer, ko je sodbo vendarle mogoče razveljaviti, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno (člen 458/2 ZPP).

6. Pritožbene navedbe se nanašajo predvsem na dejansko stanje, ki ga je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo prvo sodišče. To je ugotovilo, da sta se tožnik in tožena stranka sicer sešla na prvem sestanku, ki je bil spoznavne narave, na katerem sta se stranki šele dogovorili, da bosta sodelovali. Na drugem sestanku v Ljubljani, pa sta se stranki v bistvenem dogovorili o vsebini pogodbe. Nadalje je sodišče ugotovilo, da v pogodbi ni podlage za plačilo tožnikovega časa, porabljenega za pripravo na dogovorjeno svetovanje in tudi ne za plačilo tožnikovega časa, porabljenega za pogajanja oziroma usklajevanja vsebine pogodbe, kar bi moralo biti izrecno dogovorjeno, saj je pogodba sklenjena šele s soglasjem strank o bistvenih sestavinah pogodbe. Tožnik pa ni posebej navedel konkretno, koliko časa (ur) je porabil za svetovanje, ki ga zatrjuje (poleg priprave in dogovora o sami pogodbi). Tožnik pa tudi ni postopal oziroma zatrjeval dogovorjenega v 3. in 6. členu pogodbe (o zaračunani storitvi se ni z nikomer pogovarjal, tožene stranke ni tekoče seznanjal o izvršenih storitvah, niti ni pripravil obračuna). Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je prvo sodišče svojo odločitev pravilno utemeljilo na pogodbi o svetovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki in določilih 15. člena v zvezi s 3. in 9. členom OZ.

7. Po povedanem pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je tudi, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožena stranka pa ni pripomogel k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji. Bil je nepotreben.