Appeal allowed; Supreme Court held compensation office liable if claim filed before lawsuit.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Odškodninski urad je ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti škodo, ki ji je nastala v prometni nesreči 14.2.2005 v Republiki Slovaški.

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo določbo 42a., 42j. in 42n. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Tožena stranka po navedenih določbah obravnava odškodninske zahtevke v imenu in za račun zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano vozilo, in sicer kot njen pooblaščenec, zato sama ni zavezana za plačilo odškodnine. Zmotno naj bi bilo tudi stališče sodbe, da zavarovalnica pooblaščenka ni podala utemeljenega odgovora oziroma utemeljene ponudbe na odškodninski zahtevek tožnika, saj ni bilo upoštevano, da je tožeča stranka uveljavljala več zahtevkov v daljšem časovnem obdobju.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v obravnavani zadevi enkrat že odločalo in zavzelo stališče, da iz določb 42j. in 42k. člena ZOZP ne izhaja, da bi imel oškodovanec v situaciji, kot jo predvideva drugi odstavek 42j. člena, pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada (tožene stranke), kot je to presodilo sodišče prve stopnje. Pritožbi je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (sodba II Cp 3716/2009 z dne 18.11.2009 na list. št. 106 spisa).

6. Vrhovno sodišče RS je na podlagi vložene revizije tožeče stranke zavzelo nasprotno stališče, in sicer, da je odškodninski urad ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek. Ker je to dejstvo v napadeni sodbi izostalo, je reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje (sklep II Ips 412/2010 z dne 30. maja 2013).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da o tej bistveni okoliščini tudi sodba sodišča prve stopnje nima nobenih ugotovitev. Zaradi napačne uporabe materialnega prava se sodišče s tem namreč ni ukvarjalo in je dejansko stanje torej ostalo nepopolno ugotovljeno, kar narekuje razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi strankam odvzelo pravico do pritožbe, če bi se o tem prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, zato dejanske podlage sodbe ni dopolnjevalo.

8. Ker je bilo treba pritožbi ugoditi že iz navedenega razloga, ostale pritožbene navedbe o (ne)pravilnosti zaključka, da pooblaščena zavarovalnica v zakonsko predpisanem roku ni ukrepala ustrezno, ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.