Slavonian court dismisses appeal against damages for unauthorized construction damage, upholding liability.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, confirming the first-instance judgment awarding damages for damage to an unauthorized building. The appellant argued that the building's non-existence due to lack of permits negated any legal damage and that the owner was not personally liable. The court rejected these claims, ruling that the physical existence of the building and the resulting property damage constitute a legally recognized harm regardless of its illegal status, with liability resting on the owner who authorized the work.
Legislator headnote
AI generatedObligacijski zakonik (OZ) 132. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen: Damage to a physical object, even if constructed without permits, constitutes legally recognized harm; the owner remains liable for damages caused by their authorization of the work, and the lack of permits only affects the causal link regarding potential demolition, not the existence of the damage itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Fizičen poseg v nepremičnino, ki je črna gradnja, je nedopusten poseg. Škoda na takšni stvari je pravno priznana škoda. Ugovor črne gradnje je zato lahko relevanten le z vidika morebitnega pretrganja vzročne zveze, ne pa s težo, da je črna gradnja neobstoječa stvar.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v obsodilnem delu, ki je v tem pritožbenem postopku še edini relevanten, toženo stranko obsodilo na plačilo 36.541,00 EUR odškodnine s pripadajočimi obrestmi.
2. Proti temu delu sodbe vlaga pritožbo toženec. V pritožbi se sklicuje na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni, da bo zahtevek v celoti zavrnjen. Pritožba se opira na dva ugovora. Prvi je ugovor pasivne legitimacije. Trdi, da samo lastništvo na nepremičnini še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti lastnika. Vztraja pri tem, da je dela izvajalo podjetje E. d.o.o. Toženec zato ne more biti odškodninsko odgovoren. Res je direktor gospodarske družbe, vendar kot direktor za obveznosti družbe ne odgovarja. Drugi ugovor, ki ga postavlja pritožnik, je, da je tožnik objekte zgradil brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da tam sploh ne bi smeli stati. V pravnem smislu sta zato objekta neobstoječa, na neobstoječem objektu ne more nastati škoda.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ugovor pasivne legitimacije, ki ga v pritožbi ponavlja tožena stranka, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (glej 7. točko obrazložitve), s katerimi ga je utemeljeno zavrnilo. Toženec je sicer tudi personalni substrat gospodarske družbe, a bistveno je, da je bil lastnik nepremičnine, ki je na tej nepremičnini naročil in dovolil škodljiva dela. Ta škodljiva dela predstavljajo nedopustno škodljivo dejstvo.
6. Na zastavljeno dilemo o tem, ali je škoda na nepremičnini (zgradbi), za katero ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, pravno priznana škoda ali ne, sta možni dve izhodiščni razmišljanji. Prvo je takšno, za kakršno se zavzema pritožnik. To je stališče oziroma izhodišče, da črna gradnja pravno ne obstaja ter da zato škoda na neobstoječi stvari ne more nastati. Drug možen odgovor, za katerega pritožbeno sodišče sodi, da je materialnopravno pravilen, pa je, da je obstoj stvari in škode na njej v prvi vrsti dejansko vprašanje, ki je kot takšno del stvarnega telesnega sveta. Če stvar obstaja ter ima posameznik na njej lastninsko pravico, potem takšna stvar spada v posameznikovo premoženje. Sleherno premoženje ima tudi svojo vrednost. Če je vanj poseženo z nedopustnim in škodljivim ravnanjem (in toženčevo ravnanje je po ugotovitvah sodišča prve stopnje bilo takšno) ter je zaradi tega njegova vrednost zmanjšana, potem je podana tudi škoda (132. člen OZ (1)) kot prvina odškodninskega delikta. Tako ostane odprto le še vprašanje o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze med ugotovljenim nedopustnim škodljivim ravnanjem na eni in obstojem škode na drugi strani. Ta je bila ugotovljena na prvi stopnji sojenja. Pritožbeno sodišče k temu lahko v odgovor na pritožbene navedbe doda le to, da ugovor črne gradnje sam po sebi ne predstavlja ugovora, da je vzročna zveza pretrgana. Pretrgana bi bila zgolj v primeru, če bi bilo zanesljivo, da bo do rušenja v vsakem primeru prišlo. Rušenje pa ni edina možna posledica obstoja zgradbe, za katero ne obstaja gradbeno dovoljenje. Trditev o tem, da bi do nastanka škode v vsakem primeru prišlo prav zato, ker je toženčev objekt črna gradnja, pa toženec ni podal niti v najmanjših obrisih.
7. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Procesno pooblastilo za takšno odločitev je podano v 353. členu ZPP (2).
(1) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001)
(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – neuradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe tega predpisa