Court held that a dispute over employment contract validity and sick pay between a company and an individual is not a labor dispute.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the High Court's claim that a labor court had jurisdiction over a dispute regarding an employment contract's validity and sick pay. The plaintiff argued the contract was a sham to abuse health insurance rights, while the defendant contended the case involved labor rights. The court ruled that because the parties were a company and an individual, and the claims did not stem from an actual employment relationship, the matter fell under general civil procedure rather than labor law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 1. člen; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), 5. člen: A dispute is classified as a labor dispute based on the existence of a genuine employment relationship between the parties, not merely the subject matter of the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje o zahtevku zoper prvotoženo stranko ... je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
[JEDRO]
Poleg vsebine delovni spor definirajo tudi stranke. Pri zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za vrnitev zneskov nadomestil plač za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, ki jih je prvotožena stranka v breme tožeče stranke izplačala drugotoženi stranki, ne gre za delovni spor, pač pa glede na status prvotožene stranke (društvo) za spor, za katerega je, upoštevaje vrednost spornega predmeta, pristojno okrajno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je dne 25. 2. 2013 na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju, vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med toženima strankama ter od prvotožene stranke vrnitev nadomestil za čas začasne zadržanosti z dela zaradi poškodbe pri delu, od drugotožene stranke pa znesek, ki ji je bil izplačan kot strošek zdraviliškega zdravljenja. Navajala je, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, pač pa z namenom zlorabe pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju se je s sklepom Pd 47/2013 z dne 6. 3. 2013 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju, v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko pa socialnemu sodišču.
3. Okrajno sodišče v Kranju, kjer je zadeva vodena pod opr. št. P 125/2013, je dne 2. 10. 2013 sprožilo spor o pristojnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je zadevo na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dne 10. 10. 2013 odstopilo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Okrajno sodišče je spor o pristojnosti sprožilo z obrazložitvijo, da gre za delovni spor, ker so predmet spora pogodba o zaposlitvi in pravice iz delovnega razmerja. Dejstvo, da ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ne šteje za odločilno, češ da je pomembna vsebina spora, ki so ji prilagojena delovna sodišča in pravila postopka pred temi sodišči.
4. Vrhovno sodišče je v sporu o pristojnosti odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP.
5. Stvarno pristojnost v delovnih sporih opredeljuje 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004). Delovno sodišče med drugim po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Poleg vsebine torej delovni spor definirajo tudi stranke. Pri zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za vrnitev zneskov nadomestil plač za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, ki jih je prvotožena stranka v breme tožeče stranke izplačala drugotoženi stranki, ne gre za delovni spor, pač pa glede na status prvotožene stranke (društvo) za spor iz 1. člena ZPP, za katerega je, upoštevaje vrednost spornega predmeta, pristojno okrajno sodišče. Ker se splošna krajevna pristojnost po prvem odstavku 47. člena ZPP določa po sedežu toženca, je za odločanje v tej zadevi o zahtevku, ki se nanaša na prvotoženo stranko, pristojno Okrajno sodišče v Kranju.