Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 204/2010 ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.204.2010 AI generated

Supreme Court allows appeal against lawyer's failure to inform client, remanding case for new trial.

Case Number Sklep II Ips 204/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia allowed the plaintiff's appeal against the lower courts' dismissal of her claim for damages caused by the lawyer's negligence. The plaintiff argued that the lawyer failed to inform her of the execution proceedings, preventing her from filing a timely objection to protect her property rights. The court held that the lawyer violated the Code of Conduct by not keeping the client informed, thereby breaking the causal link between the omission and the loss. Consequently, the lower court decisions were annulled, and the case was remanded for a new trial.

Legislator headnote

AI generated

Article 44 of the Code of Conduct for Lawyers; Article 165(3) of the Civil Procedure Act: A lawyer must keep the client informed of the proceedings to enable informed decisions; failure to do so constitutes professional misconduct and may establish causation for damages, requiring a new trial.

Keywords

AI generated
lawyer professional misconduct duty to inform client causation in negligence damages for legal error remittal for new trial Code of Conduct for Lawyers client informed consent

Cited Legislation

AI generated
Article 44 of the Code of Conduct for Lawyers
Article 165(3) of the Civil Procedure Act
Article 380(2) of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Constitutional Court Decision Up-591/10
Supreme Court Decision II Ips 475/2008
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Po izrecni določbi 44. člena Kodeksa je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je od toženke (z direktno tožbo) zahtevala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala, ker zavarovanec tožene stranke, odvetnik A. A., ni pravočasno vložil tožbe tožnice kot tretje na nedopustnost izvršbe, zaradi česar je bilo tožničino stanovanje v izvršilnem postopku prodano in izročeno kupcu, tožnica pa je lastninsko pravico na njem izgubila. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da ni podana vzročna zveza med odvetnikovo opustitvijo in nastalo škodo.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in zavrnitev zahtevka potrdilo.

3. Odločitev nižjih sodišč tožnica graja z revizijo in odločbama očita, da nista odgovorili na njene argumente. Zato jih ponovno podaja in vztraja, da bi s pravočasno vloženo tožbo uspela stanovanje rešiti pred prodajo v izvršilnem postopku, ki se je vodila zoper njenega pravnega prednika. Tožnica je namreč do odvetnika pristopila pravočasno, takrat je razpolagala z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, saj je prodajna pogodba vsebovala vknjižbeno dovoljenje; tudi če bi bilo odvetnikovo strokovno mnenje, da tožba ne bi bila uspešna, odločitve, da tožbe ne vloži, ne bi smel sprejeti brez posveta s tožnico. S svojim ravnanjem ji je namreč onemogočil, da bi si (pravočasno) poiskala pomoč drugega pooblaščenca oziroma vztrajala pri vložitvi tožbe kljub drugačnemu strokovnemu nasvetu. Tožnica zato predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožnice ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po določbi drugega odstavka 11. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) je odvetnik dolžan pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške etike. Kodeks odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju Kodeks) v 16. členu predpisuje, da mora odvetnik organizirati svojo odvetniško pisarno, vodstvo in hrambo spisov, evidenco rokov in narokov, denarno poslovanje in vse drugo pisarniško poslovanje tako, da zagotovi red in tekoče delo. Le tako se lahko uresničujejo temeljni cilji in načela odvetniškega dela, ki so določeni v 41. členu kodeksa: stranko vestno zastopati tako, da se uporabijo vsa možna in dopustna pravna sredstva, pri čemer 43. člen zapoveduje še, da je osnovno vodilo ravnanja odvetnika zaupanje stranke. Po izrecni določbi 44. člena Kodeksa je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožbeno sodišče pa je tem ugotovitvam pritrdilo, da je zavarovanec tožene stranke odločitev, da tožbe na nedopustnost izvršbe ne vloži, sprejel, ne da bi o svojem mnenju in odločitvi seznanil tožnico. Slednje ni seznanil niti s prejetim sklepom izvršilnega sodišča, ki je ugovor tožnice kot tretje zavrnilo, s čimer bi bila tožnici dana možnost lastne odločitve o nadaljnjem ravnanju pri varovanju pravic in interesov. Opisana opustitev zavarovanca tožene stranke, ki je nasprotna izrecnim določbam Kodeksa, ki določa standarde dolžnega skrbnega ravnanja poklicne skupine, predstavlja protipravno ravnanje.

8. Nadaljnje sklepanje nižjih sodišč, da tožnica s tožbo na nedopustnost izvršbe nikakor ne bi uspela in da zato ni podana vzročna zveza med opustitvijo vložitve tožbe in nastalo škodo, pa ni pravilna.

9. Pravno vprašanje, aktualno v konkretni zadevi, se nanaša na konkurenco pravice upnika do poplačila s prodajo nepremičnine in lastninske pravice tretjega, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v svojo korist, s tem pa upnikovo poplačilno upravičenje na stvari izključuje. Sodna praksa se je glede tega vprašanja razvijala in nikakor ni mogoče enoznačno presoditi, da tožba na nedopustnost izvršbe v zemljiški knjigi nevpisanega lastnika, konkretno tožnice, ne bi bila uspešna. Ustavno in Vrhovno sodišče sta zavzeli stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima tako le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravno poslovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje(1). Za tožničin pravni položaj ugodno stališče se je razvilo preko pravnih sredstev, ki so jih pooblaščenci tretjih (katerih lastninska pravica v zemljiški knjigi (še) ni bila vpisana pred vpisom prisilne hipoteke) vlagali in svoja stališča argumentirali na vseh stopnjah sojenja. Zato stališče, da vzročnost med opustitvijo vložitve tožbe in tožnici nastalo škodo ne obstoji, ni pravilno.

10. Tožena stranka pa je zahtevku med drugim nasprotovala tudi z ugovorom, da zavarovalna pogodba krije le škodo, ki stranki nastane zaradi odvetnikove grobe strokovne napake, ne pa tudi škode, nastale zaradi odvetnikovega zmotnega pravnega prepričanja ali celo namerne kršitve strankinih navodil. Prav tako je podala ugovor glede višine zavarovalnega kritja. Ker je bil zahtevek materialnopravno napačno zavrnjen že zaradi neobstoja vzročne zveze, so ostala navedena dejstva neugotovljena. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi po določbi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z revizijo, pridržalo za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1): Tako odločba Ustavnega sodišča RS Up-591/10 in sodba VS RS II Ips 475/2008.