Unemployment agency deregistration due to unexcused absence from mandatory seminar upheld against appeal.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je bil pravilno vabljen na informativno motivacijski seminar. Z vabilom je bil opozorjen na posledice neupravičenega izostanka, to je, da ga bo Zavod prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, prav tako pa bo izgubil morebitne denarne prejemke iz tega naslova. Na vabilo se ni odzval, niti ni svoje odsotnosti upravičil, prav tako se za svojo obveznost ni vnaprej dogovoril z Zavodom. Takšna neodzivnost na vabilo, ki je bilo izkazano, opustitev vseh aktivnosti, razen tistih, ki bi bile posebej opredeljene v zaposlitvenem načrtu, pomenijo po določbi devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD razlog, da se je tožnik prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da se brezposelna oseba A.A. (tožnik v tem sporu) z dnem 20. 1. 2012 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. 2. točka določa, da se odločitev iz 1. točke izreka izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku. 3. točka določa, da se oseba iz 1. točke izreka, 6 mesecev po dokončnosti te odločbe v upravnem postopku, ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb in pod točko 4, da v postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi upravni organ navaja, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) vodi v skladu s 122. členom Zakona o urejanju trga dela (dalje ZUTD) evidenco brezposelnih oseb, če te osebe izpolnjujejo pogoje, določene s citiranim zakonom. V kolikor nastopi eden od razlogov, določenih v 3., 4., 5., 8. ali 9. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD, Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb. Tako je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila oseba prijavljena v evidenci brezposelnih oseb od 14. 11. 2011. Dne 20. 1. 2012 ob 8.00 uri je bila oseba ponovno vabljena v prostore Zavoda RS za zaposlovanje, Urad za delo Celje, zaradi udeležbe na informativnem motivacijskem seminarju. Vabilo je bilo poslano v skladu s 115. členom ZUTD in sicer dne 13. 1. 2012, kot je razvidno iz delovodnika. Kljub opozorilu na posledice v primeru neopravičenega izostanka se vabilu ni odzval, niti izostanka zaradi svoje morebitne nenadne bolezni, poškodbe ali druge objektivne okoliščine, ni na predpisan način opravičil. Do izdaje te odločbe, ni v skladu z zakonom sporočil dejstev, ki bi opravičevale njegovo odsotnost. Navedeno dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi seznama prisotnosti ZRSZ z dne 20. 1. 2012 in spremljanja strankinih aktivnosti. Ker navedeno predstavlja razlog iz zgoraj navedenih določb zakona, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe. Prenehanje vodenja v evidenci se izreče z dnem, določenim v 20. členu Pravilnika, odločitev pa se izvrši, ko postane odločba dokončna. Oseba se v skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD ne more ponovno prijaviti v evidenco šest mesecev po dokončnosti odločbe v upravnem postopku.

2. Tožena stranka je s pritožbeno odločbo potrdila odločitev prvostopenjskega organa in še podrobneje navedla vse zakonske določbe in določbe Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenega načrta, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami prijavljenimi v evidence, v katerih predpisih so podrobno odrejene vse pravice in obveznosti iskalcev zaposlitve.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dne 8. 8. 2012 ugotovil nepravilnosti odločbe, katere mu po prej niso bile znane (odločba številka 11008-423/2012/2 z dne 11. 6. 2012). Tožbo utemeljuje s tem, da odločba ni bila rešena v roku 60 dni in ga uradna oseba ni obvestila oziroma kontaktirala za dodatne listine in dokazila. Na odgovor je čakal slabih 5 mesecev. Odločba je bila napisana nepopolno in ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče naj zato celotno zadevo še enkrat prouči in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presojo sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter še dodaja;

7. Podrobna ugotovitev dejanskega stanja izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, ki je nadomestila pomanjkljivo obrazloženo odločbo upravnega organa prve stopnje. Iz upravnih spisov kot tudi iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil tožnik vabljen z vabilom Zavoda dne 20. 1. 2012 ob 8.00 uri, na informativno motivacijski seminar. Z vabilom je bil opozorjen na posledice neupravičenega izostanka, to je, da ga bo Zavod prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, prav tako pa bo izgubil morebitne denarne prejemke iz tega naslova. Na vabilo se ni odzval, niti ni svoje odsotnosti upravičil, prav tako se za svojo obveznost ni vnaprej dogovoril z Zavodom, kot to predvideva Pravilnik. Takšna neodzivnost na vabilo, ki je bilo izkazano, opustitev vseh aktivnosti, razen tistih, ki bi bile posebej opredeljene v zaposlitvenem načrtu, pomenijo po določbi devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD tudi razlog, da se je tožnik prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. V skladu s osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe v upravnem postopku, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri Zavodu. Tožnik v tožbi tudi sicer ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče lahko sprejelo drugačno odločitev, kot sta jo že oba upravna organa.

8. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane upravne odločbe pravilen in je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena.