Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep PRp 163/2013 ECLI:SI:VSKP:2013:PRP.163.2013 AI generated

Appeal dismissed as inadmissible because it challenged factual findings rather than legal errors or sanctions.

Case Number VSK sklep PRp 163/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the prosecution's appeal against a first-instance judgment that exempted a truck driver from fines due to uneven cargo distribution. The prosecution argued the driver committed a violation by exceeding axle weight limits, while the driver contended the overload resulted from shifting sipek material during braking and acceleration. The court ruled the appeal inadmissible because it solely contested the factual finding of uneven cargo distribution, which falls outside the permissible grounds for appeal under the Traffic Offences Act.

Legislator headnote

AI generated

Tretji odstavek 66. člena ZP-1; Pritožba prekrškovnega organa ni dovoljena, če se nanaša zgolj na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Keywords

AI generated
Traffic Offences Act Appeal Admissibility Factual Findings Uneven Cargo Distribution Axle Weight Limits Sipek Material Prosecution Appeal

Cited Legislation

AI generated
Tretji odstavek 66. člena ZP-1
2. točka 154. člena ZP-1
3. točka 154. člena ZP-1
5. točka prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1)
tretji odstavek 30. člena ZCes
168. člen v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZP-1
Zato je višje sodišče pritožbo, ne da bi odgovarjalo na pritožbene navedbe prekrškovnega organa, kot nedovoljeno zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (168. člen v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZP-1).
prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo poračun.

[JEDRO]

Iz pritožbenih navedb prekrškovnega organa je razvidno, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je do prekoračitve največje dovoljene mase na četrti osi tovornega vozila prišlo zaradi tega, ker je kršitelj prevažal sipek material, ki se je med vožnjo zaradi zaviranja in pospeševanja neenakomerno razporedil po kesonu tovornega vozila. Z izpodbijanjem takšne ugotovitve sodišča prve stopnje prekrškovni organ ne uveljavlja pritožbenega razloga iz 2. točke 154. člena ZP-1, torej kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa ki določa prekršek, pač pa uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1, torej, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa v tem postopku pritožba ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo kršitelja ugodi in izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper kršitelja S.V. zaradi suma storitve prekrška po 1. točki tretjega odstavka 30. člena ZCes, ki naj bi ga storil 13. aprila 2012 ob 9.45 uri, ko je vozil tovorno vozilo po avtocesti A3, kjer je bilo s tehtanjem ugotovljeno, da je bilo na četrti osi 19.400 kg namesto največ 18.000 kg, ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sklenilo je še, da stroški tega postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil prekrškovni organ. Meni, da je sodišče nepravilno uporabilo določbo 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in bi moralo kršitelju izreči sankcijo globe, ker je dokazano, da je storil prekršek. Višjemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo in storilcu prekrška izreče globo najmanj v višini kot jo predpisuje tretji odstavek 30. člena ZCes, saj dejanje voznika predstavlja kršitev, ki na vozišču povzroča največ škode, ker gre pri prekoračenih osmih obremenitvah za zelo velik pritisk na majhno površino.

Kršitelj v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni dovoljena in jo je bilo zato treba zavreči.

V skladu z določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, lahko iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča, če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa, ali, če je spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Takšna določba pomeni, da je pritožba dovoljena v navedenih primerih zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek in zaradi odločitve o sankcijah in odvzemu premoženjske koristi, ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Iz pritožbenih navedb prekrškovnega organa je razvidno, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je do prekoračitve največje dovoljene mase na četrti osi tovornega vozila prišlo zaradi tega, ker je kršitelj prevažal sipek material, ki se je med vožnjo zaradi zaviranja in pospeševanja neenakomerno razporedil po kesonu tovornega vozila. Z izpodbijanjem takšne ugotovitve sodišča prve stopnje prekrškovni organ ne uveljavlja pritožbenega razloga iz 2. točke 154. člena ZP-1, torej kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa ki določa prekršek, pač pa uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1, torej, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa v tem postopku pritožba ni dovoljena. Zato je višje sodišče pritožbo, ne da bi odgovarjalo na pritožbene navedbe prekrškovnega organa, kot nedovoljeno zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (168. člen v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZP-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.