Court dismisses appeal for exemption from fine replacement work due to applicant's withdrawal of proposal.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

[JEDRO]

Storilec je v razgovoru, ki je bil opravljen na CSD z namenom, da se za storilca pripravi predlog konkretnih nalog in organizacije, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog, navedel, da opravlja priložnostna dela, zaradi česar do oktobra ne more opravljati nalog v splošno korist. Glede na takšen odziv storilca je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se nadomestitvi globe izmika, oziroma, da je predlog za nadomestitev globe umaknil in zato na podlagi določbe četrtega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) storilčev predlog zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom, v 1. točki izreka, zavrglo predlog storilca M.R. za nadomestitev globe, v 2. točki, zavrnilo ugovor storilca, in, v 3. točki, storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper takšen sklep je storilec vložil pritožbo, glede na pritožbene navedbe, iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila izrečene globe, ker bi bilo s plačilom zneska ogroženo njegovo preživetje in preživetje njegove družine, če oprostitev ni možna, pa naj se mu omogoči opravljanje nalog v splošno korist po oktobru, poleg tega predlaga tudi, da se ga oprosti plačila sodne takse za to pritožbo zaradi slabega materialnega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti se začne na predlog storilca, in na njem je, da v primeru, da sodišče njegovemu predlogu ugodi, sodeluje v postopku ter določene naloge v redu popravi.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je okrajno sodišče storilčevemu predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ugodilo, vendar je storilec v razgovoru, ki je bil opravljen na CSD z namenom, da se za storilca pripravi predlog konkretnih nalog in organizacije, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog, navedel, da opravlja priložnostna dela, zaradi česar do oktobra ne more opravljati nalog v splošno korist. Glede na takšen odziv storilca je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se nadomestitvi globe izmika, oziroma, da je predlog za nadomestitev globe umaknil in zato na podlagi določbe četrtega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) storilčev predlog zavrglo. Navedba storilca v pritožbi, da ni izrecno umaknil predloga za nadomestitev globe, pač pa samo navedel, da bi naloge v splošno korist lahko opravljal po oktobru, nima posebne teže. Center za socialno delo, ki mu sodišče naloži, da na podlagi razgovora s kandidatom pripravi predlog, mora namreč sodišču najpozneje v 30 dneh sporočiti organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog. Storilčevo ravnanje, ko je z odgovorom, da bi naloge lahko opravil „po oktobru“, je zato moč šteti le kot izmikanje oziroma glede na določbo četrtega odstavka 202.c člena ZP-1, kot umik predloga za nadomestitev globe. Tudi sklicevanje, da mu priložnostno delo pomaga za preživetje, ne more biti upoštevno. Namreč, v kolikor bi storilec resnično nameraval naloge opraviti, bi svoje siceršnje obveznosti lahko uskladil s kordinatorjem na centru za socialno delo. Ker pritožba nima upoštevnih navedb, jo je višje sodišče, potem, ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Odločitev o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da storilec izpolnjuje pogoje, da lahko ugodi njegovemu predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist, je pritožbeno sodišče presodilo, da bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.