Slovenian court dismisses debtor's appeal, ruling one breach of disclosure rules justifies rejecting debt discharge.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Že ena kršitev iz 384. člena ZFPPIPP zadošča za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Uvodno pojasnilo

1. S sklepom z dne 30. 5. 2012 (redna št. 17) je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom. Proti temu sklepu je upnik B. 12. 9. 2012 (redna št. 45) vložil ugovor. Po izvedenem postopku na podlagi tega ugovora pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 10. 2012 prvič (redna št. 59) ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Na pritožbo dolžnika je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 371/2012 z dne 20. 12. 2012 prvostopenjski sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (redna št. 74).

Izpodbijani sklep

2. V novem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (redna št. 85) ponovno ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Na podlagi obsežno izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, 1) da je dolžnik v poročilu o stanju svojega premoženja zamolčal prejemke, ki jih v višini približno 440,00 EUR mesečno prejema na podlagi pogodbe, dne 16. 7. 2009 sklenjene z M. kar predstavlja kršitev 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 2) da ni izkazal, da bi upravitelju nemudoma sporočal spremembe podatkov v skladu z določilom šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Pojasnilo je, da je kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP utemeljen ugovorni razlog proti odpustu obveznosti po 2. točki prvega odstavka 430. člena ZFPPIPP.

Pritožba dolžnika

3. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal, naj pritožbeno sodišče „napadeni sklep razveljavi oziroma naj vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje“. Zahteval je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena

4. Drži pritožbena navedba, da iz drugega redna poročila upravitelja z dne 22. 10. 2012 (redna št. 65) za tretje tromesečje (od 1. 7. 2012 do 30. 9. 2012) izhaja, da je dolžnik 3. 7. 2012 zaprosil sodišče za izdajo soglasja za odprtje novega osebnega računa, pa tudi to, da mu je sodišče 11. 7. 2012 to soglasje izdalo. Pritožnik ima torej prav, da sodišče prve stopnje neutemeljeno očita stečajnemu dolžniku, da o odprtju računa in številki računa pri banki ni pravočasno obvestil stečajnega upravitelja.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer obširno povzelo izpovedi zaslišanih prič, ni pa zavzelo stališča do teh izpovedi o vprašanju, ali je dolžnik pravočasno obvestil stečajnega upravitelja o zaposlitvi. Že zato se pritožbeno sodišče s pritožbeno navedbo, da je stečajni dolžnik pravočasno seznanil stečajnega upravitelja s svojo zaposlitvijo, ni ukvarjalo. Ugotavlja le, da iz istega poročila (redna št. 65) izhaja, da je dolžnik zaposlen. Iz vsega navedenega torej sledi, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik kršil določilo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

6. Pač pa dolžnik tako kot sodišča prve stopnje tudi pritožbenega sodišča ni prepričal, da ni namenoma zamolčal podatkov o prejemkih, ki jih dobiva na podlagi pogodbe, dne 6. 7. 2009 sklenjene z M.. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je verjelo zaslišani priči S. H., zaposlenem pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki je na zapisnik sprejel dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka, da je dolžnik to pogodbo zamolčal. Dolžnik namreč ni mogel pričakovati, da bodo ti prejemki odkriti, saj jih je prejemal na račun svoje hčerke, stare tri leta in pol. Iz zapisnika in uradnega zaznamka prvega sestanka stečajnega dolžnika z dne 25. 6. 2012 (redna št. 78) pa izhaja, da prejema le socialno pomoč v denarju v višini 84,00 EUR. To izjavo je dolžnik podpisal pod kazensko in materialno odgovornostjo. Kljub temu pa je bil le on lahko zainteresiran za prikrivanje prihodkov, saj to tekom trajanja stečajnega postopka vpliva na nivo njegovega osebnega standarda. Iz izpovedi S. H. pa jasno izhaja, da bi, v kolikor bi mu dolžnik le omenil, da prejema kakršnekoli prejemke na podlagi pogodbe, ne le zahteval, da to pogodbo predloži, ampak da predloži tudi bančne izpiske, iz katerih bi bili ti prejemki razvidni. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko dolžnikovim navedbam 1) da je bil s strani S. H. zaveden in 2) da je bil prepričan, da to ni dohodek, ki bi ga moral navesti v poročilo ter 3) da je o tej pogodbi opozoril celo A. K. (kateri je v svoji izjavi z dne 25. 1. 2013 (redna št. 81) izrecno navedel, da ga stečajni dolžnik ni obvestil o nobeni pogodbi) ni sledilo. Pravilna je torej presoja sodišča prve stopnje, da je dolžnik kršil določilo 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena, saj na podlagi določila 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP že ena kršitev iz 384. člena ZFPPIPP zadošča za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti. Ker pa pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. čelna ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

8. Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov dolžnika je sodišče prve stopnje zavrnilo že zato, ker s pritožbo ni uspel. K temu pa pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnik, ki je sam stečajni dolžnik, ni navedel, od koga pričakuje povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.