Appeal allowed: Creditor's claim for delay in distribution of special mass rejected due to final judgment on separation right.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance decision to delay the distribution of a special insolvency mass. The creditor argued for a delay based on Article 71 of the Enforcement and Insolvency Act, but the court found no legal basis for this in the Insolvency Act. Since the debtor already had a final judgment confirming the creditor's separation right, the court ruled that the creditor's claim must be satisfied from the special mass without further delay.
Legislator headnote
AI generatedArticle 71 of the Enforcement and Insolvency Act; Article 121 of the Insolvency Act: A final judgment confirming a creditor's separation right precludes the application of the suspension of execution to delay the distribution of the corresponding special insolvency mass.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog upnic V. in N. za odlog razdelitve posebne razdelitvene mase L. v višini 169.143,18 EUR do odločitve Vrhovnega sodišča RS o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1457/2012 z dne 13. 12. 2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XI Pg 2672/2008 z dne 30. 5. 2012, zavrne.
II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče odložilo razdelitev posebne stečajne mase v višini 169.143,18 EUR L. do odločitve Vrhovnega sodišča RS o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1457/2012 z dne 13. 12. 2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2672/2008 z dne 30. 5. 2012.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik L. in uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga upnic za odlog razdelitve posebne stečajne mase, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Ni dvoma, da pritožnik razpolaga s pravnomočno sodbo, s katero je zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 2457/2012 z dne 13. 12. 2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2672/2008 z dne 30. 5. 2012). V taki situaciji po petem odstavku 308. člena ZFPPIPP upnikova terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani. Če pa je tako, ni nobene zakonske ovire, da se pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase ne upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni (prvi odstavek 371. člena ZFPPIPP). Celo v primeru, če bi prišlo do vnovčenja premoženja stečajnega dolžnika, na katerem je uveljavljana (pa sporna) ločitvena pravica, se morajo pri razdelitvi posebne razdelitvene mase rezervirati sredstva za plačilo terjatve iz prvega odstavka 371. člena ZFPPIPP, plačilo terjatve iz rezervirane posebne razdelitve mase pa opraviti, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek iz drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP (tretji odstavek v zvezi z 2. točko četrtega odstavka 371. člena ZFPPIPP.
5. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
6. Upnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik kriti svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.