Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 579/2013 ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.579.2013 AI generated

Appeal dismissed; court fee obligation for labor protection claim upheld despite discrimination argument.

Case Number VDSS sklep Pdp 579/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appellant's claim that a court fee was unjustified for a labor protection lawsuit regarding a failed candidate selection. The appellant argued discrimination and cited precedents where fees were not required, but the court found the fee mandatory under the Court Fees Act for this type of claim. Consequently, the court confirmed the first-instance decision ordering payment of the fee based on the non-property nature of the primary request.

Legislator headnote

AI generated

5. člen ZST-1; 105. a člen ZPP: A court fee is mandatory upon filing a labor protection claim for the revocation of a selection procedure, and appeals against fee payment orders are inadmissible if the fee obligation exists.

Keywords

AI generated
labor protection claim court fee obligation selection procedure revocation appellate review ZST-1 fee schedule

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik je zoper toženo stranko zahteval sodno varstvo zaradi neizbire kandidata, zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Po 105. a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 18. 4. 2013.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik, iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da gre v zadevi za spor zaradi neizbire kandidata, v katerem je vsebovan odškodninski zahtevek. Takšen zahtevek je postavljen zaradi onemogočanja njegove zaposlitve. Meni, da je diskriminiran. Poleg tega izbrani kandidat ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. Sklicuje se na podobne primere iz sodne prakse, ko plačilo sodne takse za tožbo ni bilo zahtevano. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, in po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v zvezi z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je zoper toženo stranko zahteval sodno varstvo zaradi neizbire kandidata, zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008). Po 105. a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu. Zoper njega je pravočasno vložil ugovor, za katerega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni utemeljen. Ker je tožnik s tožbo postavil tako zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka kot nadalje zahtevek za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odmerilo takso glede prvega tožbenega zahtevka, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR. Po ugotovitvi pritožbenega sodišče sklicevaje tožnika na konkretne judikate sodne prakse ni sprejemljivo, saj gre pri njih za drugačne tožbene zahtevke, glede katerih podlaga za odmero sodne takse ni primerljiva z obravnavano zadevo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).