Appeal dismissed; poverty exemption for court fees requires receipt of cash social aid, not just unemployment status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of her request for a court fee exemption. The plaintiff argued that her status as an unemployed person entitled her to a fee waiver under Section 11(5) of the Court Fees Act without a full property assessment. The court ruled that such an exemption is only applicable if the party receives cash social assistance, which the plaintiff did not, thereby negating the need for a property review.
Legislator headnote
AI generatedSection 11(5) of the Court Fees Act; Section 12(4) of the Court Fees Act: A request for exemption from court fees based on poverty status is granted only when the applicant receives cash social assistance, as a full property assessment is not required in other cases.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnica si napačno razlaga peti odstavek 11. člena ZST-1. Premoženjsko stanje se v tem primeru ne ugotavlja in posledično v primeru dvoma tudi ne preverja po uradni dolžnosti le tedaj, če stranka prejema denarno socialno pomoč, za kar pa v tožničinem primeru ne gre.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 8. 4. 2013 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 3. 2013.
2. Tožnica se pritožuje zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks in zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ker nima podlage v Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse pa se odpravi in razveljavi in se tožnico, ki je brezposelna oprosti plačila sodne takse v tem pravdnem postopku. Brezposelnost tožnice je razlog za taksno oprostitev po petem odstavku 11. člena ZST-1 in se v tem primeru premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja. Tožnica je bila odpuščena iz krivdnega razloga, ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev in se na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1 šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Izpodbijani sklep nima podlage v veljavnem zakonu in je celoti nepravilen, nezakonit in iz tega razloga ničen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je s sklepom 12. 6. 2013,zoper katerega se tožnica pritožuje, sodišče odločilo le o zavrnitvi njenega ugovora zoper plačilni nalog in ni zavrglo njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
5. Sodišče prve stopnje je tožničin ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo, ker je ugotovilo, da je taksa za postopek pravilno odmerjena (4. točka obrazložitve). Tožnica te ugotovitve ne izpodbija. Ugovor zoper plačilni nalog je možen le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (34.a člen ZST-1). Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna.
6. Tožnica si napačno razlaga peti odstavek 11. člena ZST-1. Premoženjsko stanje se v tem primeru ne ugotavlja in posledično v primeru dvoma tudi ne preverja po uradni dolžnosti (četrti odstavek 12. člena ZST-1), le tedaj, če stranka prejema denarno socialno pomoč, za kar pa v tožničinem primeru ne gre (tožnica v pritožbi sama navaja, da ne prejema socialne pomoči niti drugih javnih sredstev).
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnica ni priglasila.