Appeal allowed; court remands case to first instance for substantive ruling on father's child support.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. O tem predlogu je potrebno vsebinsko odločati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za določitev sporazumne preživnine.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in se sklicuje na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicuje se na določila 5., 123. ter 130. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Navaja, da je mladoletna L. Z. od 12. 6. 2012 v rejništvu in je potrebno urediti preživnino s strani očeta. Preživnina s strani matere je bila že določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. P 598/2008-IV. Sodišču očita, da ni presojalo otrokove koristi, ki bi bila določitev preživnine. Sklicuje se na primer iz sodne prakse z opr. št. N 586/2012 z dne 29. 11. 2012 v zadevi N. B..

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog predlagateljev za določitev sporazumne preživnine, saj predloga nista podala starša otroka. Oprlo se je na določilo 130. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1), ki določa, da lahko starša, ki se sporazumeta o preživnini predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

Pritožbena kritika, da prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali je predlagani sporazum v korist otroka in ni upoštevalo preživninske dolžnosti staršev, je po oceni pritožbenega sodišča utemeljena.

Mladoletna deklica je bila s sodbo najprej zaupana v varstvo in vzgojo očetu, materi pa je bila naložena v plačevanje mesečna preživnina v znesku 20,00 EUR. Nato je bila deklica z odločba centra za socialno delo nameščena v rejniško družino. Ker je od 12. 6. 2000 dalje v rejništvu, preživninska dolžnost matere pa je že določena s pravnomočno sodbo, sedaj v nepravdnem postopku predlagata deklica (zastopana po skrbnici za poseben primer) in oče (oba predlagatelja), naj sodišče v nepravdnem postopku uredi še preživninsko dolžnost očeta in mu s sklepom naloži plačevanje preživnine v višini 100,00 EUR.

ZZZDR v 130. členu določa, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep o preživnini, če se starša o tem sporazumeta. V 123. členu citiranega zakona pa je določena preživninska dolžnost staršev, ki traja do otrokove polnoletnosti (oziroma do 26. leta ob izpolnjenem pogoju rednega šolanja).

Predlagatelja želita urediti razmerje v nepravdnem postopku, kjer sodišče ne odloča o sporih med strankama, temveč uredi določena stanja in razmerja (v tem primeru gre za urejanje družinskih razmerij). Glede na naravo postopka in upoštevaje dejstvo, da ne gre za nasprotujoče interese strank oziroma udeležencev postopka ter da preživninski zavezanec sam predlaga sporazumno ureditev preživninske zaveze z njegove strani, medtem ko je preživninska obveznost za drugo preživninsko zavezanko že urejena, preživninska dolžnost očeta pa je podana in jo želi urediti, je po oceni pritožbenega sodišča o predlogu potrebno vsebinsko odločati. V nasprotnem primeru, bi bilo potrebno odločiti o preživninski dolžnosti zavezanca v pravdnem postopku, kar ne bi bilo smiselno, saj želi razmerje urediti sam preživninski zavezanec sporazumno s preživninsko upravičenko v nepravdnem postopku (ni nasprotja interesov).

Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. Iz njunega predloga izhaja opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči sodišče in dejstva, ki so pomembna za odločitev.

Ker prvostopenjsko sodišče dejanskega stanja ni ugotavljajo in je zato ostalo neugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2)). V njem naj prvostopenjsko sodišče predlog ponovno obravnava upoštevaje navedeno.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Uradni list RS, št. 69/2004, ZZZDR – UPB1.

(2) Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB3, v nadaljevanju ZPP.