Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1525/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1525.2013 AI generated

Appeal allowed; first-instance court dismissed evidence request without reasoning, violating procedural rights.

Case Number VSL sklep II Cp 1525/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and quashed the first-instance court's decision to reject the plaintiffs' request for reinstatement of the previous state. The plaintiffs argued that the lower court failed to address their specific request for an expert witness and did not provide sufficient reasoning for rejecting the evidence, while the defendant agreed with the lower court's findings. The court ruled that because the first-instance court did not explicitly rule on the evidence request in its decision, the plaintiffs could not know a procedural violation occurred until they received the final ruling, making their timely objection valid. Consequently, the appellate court set aside the flawed decision and remanded the case for a new proceeding where the lower court must properly address the evidence request.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 339. člen 2. odst. 8; ZPP 354. člen 1. odst.: A party may not assert a procedural violation until the court's decision containing the grounds for rejecting evidence is issued; if the court fails to rule on a specific evidence request, the decision is void and the case must be remanded for proper adjudication.

Keywords

AI generated
procedural violation evidence request reasoning obligation remand for new trial timely objection expert witness quashing of decision

Cited Legislation

AI generated
339. člen 2. odst. 8 Zakona o pravdnem postopku
354. člen 1. odst. Zakona o pravdnem postopku
286. b člen Zakona o pravdnem postopku
360. člen 1. odst. Zakona o pravdnem postopku
22. člen Ustave RS

Cited Case Law

AI generated
Up-77/01 z dne 4. 3. 2004
(2) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-77/01 z dne 4. 3. 2004
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožnikov z dne 17. 12. 2012 za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta tožnika in uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP). Po mnenju pritožnikov ne obstajajo razlogi za prepričanje sodišča, „da bolezenski znaki (visoka temperatura, prehlad, tahidardnost, somnolentnost) niso takšne narave, da bi odvetniku onemogočili pravočasno zagotovitev substitucije“. Poudarjata, da je v konkretnem primeru odvetnik pripravil revizijo – najzahtevnejšo pisno vlogo – in imel tudi pooblastilo za njeno vložitev.

Za vložitev takšne vloge si ni mogoče zagotoviti substitucije v dveh dneh pred iztekom roka. Takšne zahteve Kodeks odvetniške etike in zakon tudi ne narekujeta ter ni moč pričakovati, da bi katerikoli odvetnik lahko prevzel spis in podpisal revizijo. Tudi ni mogoče pričakovati, da bi odvetnik, ki je pred iztekom roka zbolel, vnaprej predvidel možnost poslabšanja bolezenskega stanja. Iz zaslišanja pooblaščenca tožnikov in zdravnice ni mogoče izpeljati zaključka, da ni šlo za nenadno bolezen, in da bi skrben odvetnik lahko predvidel, da bo resno zbolel.

Visoka temperatura je po mnenju pritožbe tisti opravičljiv razlog, ki predstavlja nenadno in nepredvideno bolezensko stanje. Pooblaščenec 4. 12. 2012 ni niti pomislil, da bi si moral zagotoviti substitucijo, naslednjega dne pa se mu je bolezen še poslabšala. Nesprejemljivo je, da prvostopenjsko sodišče kot javne listine ni upoštevalo potrdila o upravičeni zadržanosti, ki ga je 17. 12. 2012 izdala zdravnica, sicer odvetnikova družinska prijateljica. Pritožnika menita, da zaključki prvostopnega sodišča glede kršitve odvetniške etike, odvetnikovih bolezenskih znakov in glede opustitve predvidljivosti poslabšanja bolezenskega stanja niso utemeljeni ter nimajo podlage v podatkih spisa.

Sodišče nima znanja, da bi samo ocenjevalo bolezensko stanje odvetnika, zato bi moralo preveriti mnenje strokovne priče z izvedencem medicinske stroke, kar sta tožnika izrecno predlagala na naroku. O razlogih za neizvedbo dokaza z izvedencem pa se prvostopenjsko sodišče sploh ni izreklo, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Zavrnitev dokaznega predloga bi moralo prvostopenjsko sodišče ustrezno obrazložiti; ker pa tega ni storilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi iz 14. in 15. točke prej citiranega člena, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju ter o odločilnih dejstvih obstoji nasprotje med izpovedjo zdravnice, revidentov in odvetnika ter zaključki sodišča.

3. Toženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba pravilno opozarja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki sta ga na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje podala tožnika. Na naroku se prvostopenjsko sodišče do predmetnega predloga vsebinsko ni opredelilo, prav tako pa tudi ne v sklepu, s katerim je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

6. Ustavno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da iz ustavne pravice stranke do izjave (22. člen Ustave RS) izhaja obveznost, da sodišče dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravnorelevantna, izvede; ni pa dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati (2). Iz navedenega izhaja, da obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov in da načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena. Vendar pa bi moralo sodišče vsaj v sklepu, s katerim je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podati svojo opredelitev glede predlaganega dokaznega predloga o postavitvi izvedenca medicinske stroke, česar pa ni storilo in je s tem zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar opozarja tudi pritožba. Pritožnika sta v skladu z določbo 286. b člena ZPP procesno kršitev pravočasno grajala, saj sta bila z njo seznanjena šele ob prejemu izpodbijanega sklepa in sta lahko upravičeno računala, da bo sodišče zavrnitev dokaznega predloga obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Stranka namreč vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati. Da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do njunega dokaznega predloga, sta se pritožnika lahko seznanila šele v izpodbijanem sklepu, zato je njuna pritožbena graja pravočasna.

7. Ker ugotovljene procesne kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je v skladu z določilom prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti do predlaganega dokaznega predloga o postavitvi izvedenca medicinske stroke.

8. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

(2) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-77/01 z dne 4. 3. 2004