Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1169/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1169.2013 AI generated

Appeal dismissed; non-property damages do not exempt partial court fee assessment under ZST-1.

Case Number VSL sklep I Cp 1169/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana rejected the appellant's appeal against a first-instance court's decision to confirm a payment order for court fees. The appellant argued that non-property damages awarded via a final enforcement title should be excluded from assets used to calculate partial court fees, citing specific provisions of the Court Fees Act. The court ruled that the fourth paragraph of Article 15 of the Act explicitly mandates fee assessment when such damages are acquired through a final enforcement title, regardless of the appellant's financial status or the opposing party's fee entitlement.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 4. odstavek 15. člen; Article 15, paragraph 4 of the Court Fees Act establishes that non-property damages awarded via a final enforcement title remain relevant assets for partial court fee assessment, overriding exemptions based on poverty or total procedural success.

Keywords

AI generated
Court Fees Act non-property damages partial fee assessment final enforcement title asset relevance procedural costs appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
ZST-1 4. odstavek 15. člen
ZST-1 2. odstavek 15. člen
ZST-1 3. odstavek 15. člen
ZST-1 1. odstavek 34 a. člen
ZPP 2. točka 365. člen
ZPP 1. odstavek 165. člen v zvezi s 1. odstavkom 154. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 27.3.2013 tožnikov ugovor z dne 13.3.2013 zavrnilo in odločilo, da plačilni nalog z dne 4.3.2013 ostane v veljavi.

2. Zoper odločitev se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi in plačilni nalog z dne 4.3.2013 razveljavi oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (vse s stroškovno posledico). Navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, in poudarja, da bi bil glede na določila ZST-1 sodno takso dolžan plačati le v primeru, ko bi bila nasprotna stranka upravičena do povrnitve takse (kar pa v konkretnem primeru ni). Prav tako toženec v predmetnem sodnem postopku ni bil oproščen plačila sodnih taks, medtem ko je sam bil. Poudarja, da je učenec in brez sredstev za preživljanje, odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki mu je bila prisojena, pa ni dopustno šteti za premoženje, ki vpliva na njegovo sposobnost plačila sodne takse. Opozarja na določilo drugega odstavka 15. člena ZST-1, v skladu s katerim mora takso stranke, ki je oproščena plačila sodne takse in je v postopku uspela, plačati nasprotna stranka (kar ji na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZST-1 naloži sodišče po uradni dolžnosti). Navedeno določilo ne govori o nikakršnem delnem plačilu, zaradi česar sodišče prve stopnje za svojo odločitev ni imelo ustrezne zakonske podlage.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz določbe 4. odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) (1), kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, povsem jasno izhaja, da je dolžna tudi stranka, ki je bila sicer oproščena plačila taks, a je v postopku (zgolj) delno uspela in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Vse te relevantne okoliščine na strani tožnika je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo in ustrezno obrazložilo (torej višino tožnikovega uspeha v pravdi, obstoj premoženja, ki ga je pridobil na podlagi izvršilnega naslova in katero presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila taks, kot tudi samo višino predhodno omenjene takse (2), ki jo je dolžan plačati). Pritožbeno navajanje, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za svojo odločitev, torej nikakor ne drži. Določbi drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 (na kateri se sklicuje pritožnik) urejata „le“ situacijo, ko je stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku v celoti uspela, medtem ko situacijo njenega delnega uspeha in hkratne pridobitve ustreznega premoženja (kar oboje velja za obravnavani primer) ureja že omenjeni četrti odstavek istega člena. Z ozirom na to določbo je pritožbeno navajanje, da naj bi bil tožnik glede na določila ZST-1 sodno takso dolžan plačati le v primeru, ko bi bila nasprotna stranka upravičena do povrnitve takse, neutemeljeno (3), nerelevantno pa tudi sklicevanje na okoliščino, da toženec v konkretnem primeru ni bil oproščen plačila sodnih taks. Ta okoliščina ni namreč noben pogoj za uporabo določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1, ki ob tem odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse (4). Pritožnikovo navajanje, da je učenec in brez sredstev za preživljanje, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo moč plačilnemu nalogu uspešno ugovarjati (prvi odstavek 34 a. člena ZST-1).

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami

(2) Katere delež je enak tistemu, v katerem taka stranka v postopku ni uspela.

(3) V konkretnem primeru ne gre za odločanje o povrnitvi že plačane sodne takse nasprotni stranki.

(4) Pri tem ne gre spregledati, da je bila tožniku v konkretnem primeru prisojena tako odškodnina za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo.