Supreme Court rules that after splitting enforcement, each part is independent and jurisdiction follows the first property listed for that specific claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Ljubljana District Court has jurisdiction over a specific enforcement proceeding for 292,069.54 EUR. The case involved a split enforcement action where the original request covered multiple claims and properties, but the lower court in Koper incorrectly treated the entire original request as a single unit for jurisdictional purposes. The court held that once enforcement proceedings are split, they become independent, meaning jurisdiction for the specific claim must be determined based only on the property listed first for that particular claim, not the original aggregate request.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 166. člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 25. člena: Upon splitting enforcement proceedings, each resulting proceeding is independent; jurisdiction is determined solely by the property listed first for the specific claim in question, not the original consolidated request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Za razdružitev izvršbe tako kot za ločitev pravd velja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe oziroma predlogi za izvršbo. Nepravilno je zato stališče predložitvenega sodišča, da naj bi se pri vrstnem redu navedbe nepremičnin upošteval predlog za izvršbo kot celota, in ne le tisti njegov del, na katerega se nanaša (obravnavani) izvršilni postopek zaradi izterjave 292.069,54 EUR s pripadki.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Kopru je v izvršilni zadevi In 2/2013 12. 2. 2013 izdalo sklep, s katerim je razdružilo postopke izvršbe zaradi izterjave zneskov 1,095.183,74 EUR, 498.215,06 EUR, 396.302,36 EUR in 292.069,54 EUR, sicer združene v enem (skupnem) predlogu za izvršbo.
2. Okrajno sodišče v Kopru se je v obravnavani izvršilni zadevi (zaradi izterjave zneska 292.069,54 EUR s pripadki) s sklepom In 53/2013 z dne 25. 3. 2013 izreklo za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa izvršilni predlog odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
3. Okrajno sodišče v Ljubljani ni sprejelo pristojnosti. Meni, da je podana pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru, saj je v upnikovem predlogu za izvršbo kot prva navedena nepremičnina iz k. o. Sveti Anton, ki se nahaja na njegovem območju.
4. Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
5. V obravnavanem primeru gre za izvršbo na nepremičnine na območju različnih sodišč. Za takšen primer drugi odstavek 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
6. Med Okrajnim sodiščem v Kopru in Okrajnim sodiščem v Ljubljani je spor o tem, katero sodišče je po razdružitvi izvršilne zadeve pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo v delu, ki se nanaša na izterjavo zneska 292.069,54 EUR s pripadki.
7. Za razdružitev izvršbe tako kot za ločitev pravd velja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe oziroma predlogi za izvršbo. Nepravilno je zato stališče predložitvenega sodišča, da naj bi se pri vrstnem redu navedbe nepremičnin upošteval predlog za izvršbo kot celota, in ne le tisti njegov del, na katerega se nanaša (obravnavani) izvršilni postopek zaradi izterjave 292.069,54 EUR s pripadki.
8. V le-tem je kot prva navedena nepremičnina, ki leži v k. o. Bizovik (10. in 11. stran predloga za izvršbo); to pa je na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. V skladu z drugim odstavkom 166. člena ZIZ je zato v obravnavanem primeru podana njegova pristojnost.
9. Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.