Appeal dismissed; claimant cannot assert cost recovery in payment order review if not raised in main proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the claimant's challenge to the first-instance court's dismissal of their objection to a payment order. The claimant argued that a fictional withdrawal of the lawsuit due to unpaid court fees allowed them to file a separate request for cost recovery, yet they never asserted this specific point during the main legal proceedings. The court ruled that since the claimant did not address the cost component of their request in the original trial, they cannot now raise it in the review of the payment order's validity.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 34.a odst. 1; ZPP 365. člen: A party cannot assert a claim for cost recovery in a proceeding regarding the validity of a payment order if they failed to address the cost component of their request in the main proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Tožeča stranka sama trdi v pritožbi, da umika tožbe ni podala in ga je nadomestila fikcija umika zaradi neplačila sodne takse, da bi podala samostojen zahtevek za povračilo pravdnih stroškov, pa niti ni zatrjevala. Če se o stroškovnem delu svojega zahtevka tožeča stranka ni izjasnila v pravdnem postopku, tega ne more storiti v postopku odločanja o veljavnosti plačilnega naloga.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog I Pg 377/2012-0 z dne 13. 7. 2012, zaradi pritožbe, zavrnilo.
2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter naloži plačilo stroškov, torej sodne takse, toženi stranki. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 13. 7. 2012 zavrnilo iz razloga, ker je fikcija umika tožbe, zaradi katere je nastala taksna obveznost po tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), nastopila, ne da bi tožeča stranka pojasnila, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost. Sodišče bi namreč lahko štelo, da je tožeča stranka uspela v postopku le, če bi le-ta posredovala sodišču umik tožbe s trditveno podlago in dokazi, da je umik podala, ker je tožena stranka izpolnila obveznost.
6. ZST-1 v prvem odstavku 34.a člena določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. O ugovoru odloči sodišče prve stopnje s sklepom, pri čemer lahko ugovoru ugodi, ga zavrže ali pa zavrne, kot je storilo v tem primeru, saj niso bili podani pogoji po citiranem prvem odstavku 34.a člena ZST-1.
7. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 13. 7. 2012 sodno takso pravilno odmerilo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena (ZST-1), ki določa, da če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge in jo tudi pravilno določilo v skladu s tar. št. 1112 ZST-1.
8. Tožeča stranka razlogov, iz katerih ugovor zoper plačilni nalog lahko vloži, v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla, razlogi, ki jih ponavlja v pritožbi, pa ne predstavljajo relevantnih pritožbenih razlogov. Smiselno namreč uveljavlja stroškovni zahtevek, ki ga v pravdnem postopku ni postavila. Tudi sama trdi v pritožbi, da umika tožbe ni podala in ga je nadomestila fikcija umika zaradi neplačila sodne takse, da bi podala samostojen zahtevek za povračilo pravdnih stroškov, pa niti ni zatrjevala. Umik tožbe pomeni preklic zahteve za sodno varstvo v celoti. Če se o stroškovnem delu svojega zahtevka tožeča stranka ni izjasnila v pravdnem postopku, tega ne more storiti v postopku odločanja o veljavnosti plačilnega naloga.
9. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena in ker tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.