Appeal dismissed; court cannot extend 3-day deadline for debtors to submit restructuring documents in insolvency proceedings.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje za predložitev listin ni smelo določiti daljšega roka, prav tako pa ga tudi ni smelo podaljšati, in to ne glede na razloge, zakaj dolžnik meni, da je rok prekratek.

Z začetkom izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja dolžnik ne sme čakati do prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek in imenovalo upraviteljico.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da se predsednik uprave nahaja v priporu, zato ni možno sklicati skupščine dolžnika, odstopili pa so tudi vsi člani nadzornega sveta. Tako so podani tehtni pravni in dejanski razlogi za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka. Gre za sklop naključnih okoliščin, ki so se pripetile sočasno organom vodenja in nadzora družbe. Dolžnik mora imeti možnost, da se izjasni zoper navedbe upnika, takojšnja izjasnitev pa ni možna.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, da dolžnik ni predložil nobenega konkretnega načrta finančnega prestrukturiranja z namenom odprave insolventnosti, upnikov predlog za začetek stečajnega postopka pa je utemeljen.

4. Na izjasnitev je bila pozvana tudi upraviteljica, ki pa je odgovorila, da sklep o začetku stečajnega postopka še ni pravnomočen in zato ne opravlja nobenih aktivnosti.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je dolžniku poslalo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v izjasnitev, kar je v skladu s 1. odstavkom 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zakon določa rok 15 dni, v katerem lahko dolžnik ugovarja zoper upnikov predlog (2. odstavek 235. člena ZFPPIPP) ali pa zahteva odložitev odločanja o upnikovem predlogu (1. odstavek 236. člena ZFPPIPP). Zakon točno določa tudi listine, ki morajo biti priložene upnikovemu predlogu za odložitev odločanja, in ker teh listin dolžnik ni priložil, ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7.12.2012 pozvalo na predložitev teh listin. V skladu s 3. odstavkom 236. člena ZFPPIPP mu je tudi določilo rok 3 dni, tega roka pa v skladu s 4. odstavkom 236. člena ZFPPIPP ni dovoljeno podaljšati. Sodišče prve stopnje zato ni smelo določiti daljšega roka, prav tako pa ga tudi ni smelo podaljšati, in to ne glede na razloge, zakaj dolžnik meni, da je rok prekratek. Ob tem pa je treba poudariti, da je imelo poslovodstvo dolžnika dolžnost, da takoj po nastopu insolventnosti poskrbi za odpravo insolventnosti ali pa vloži predlog za začetek prisilne poravnave ali stečajnega postopka. Glede na navedbe upnika, da je dolžnik dolžan davke in prispevke že vse od januarja oziroma aprila 2011, pa je jasno, da je bil dolžnik ob vložitvi upnikovega predloga insolventen že več kot leto in pol. Pri tem velja neizpodbitna domneva, da je dolžnik insolventen, če s plačilom davkov in prispevkov zamuja več kot tri mesece (4. odstavek 14. člena ZFPPIPP). Iz tega pa je razvidno, da je imel dolžnik od trenutka nastopa insolventnosti več kot leto in pol časa za izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bi jih moral že zdavnaj izvesti. Iz takih razlogov pa ZFPPIPP tudi določa tako kratek rok za dopolnitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Ukrepe mora dolžnik namreč začeti izvajati takoj po nastopu insolventnosti (že v enem mesecu po nastopu insolventnosti mora poslovodstvo nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja – 1. odstavek 35. člena ZFPPIPP). Z začetkom izvajanja ukrepov torej ne sme čakati do prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.

7. Ker tako dolžnik v zakonskem roku ni ravnal v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7.12.2012, neizpodbitno velja, da je dolžnik insolventen (5. odstavek 236. člena ZFPPIPP). V takem primeru pa sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog za začetek stečajnega postopka (2. točka 1. odstavka 239. člena ZFPPIPP). Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka. Dolžnik se je imel možnost o upnikovem predlogu izjaviti le v roku 15 dni od prejema predloga, tega roka pa ni dopustno podaljšati iz nobenega razloga.

8. Dolžnikova pritožba je tako neutemeljena, zato je višje sodišče po tem, ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se določila ZPP uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).