Appeal dismissed because court acted as traffic police instance, denying right to appeal against initial decision.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of their request for judicial protection against a traffic fine payment order. The appellant argued that their right to appeal under Article 25 of the Constitution was violated, but the court found no merit in this claim. Since the first-instance court was acting as the traffic police authority, the appellant had already exhausted remedies by appealing the initial decision, making the current appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 25 of the Constitution; Article 168, 163(3) of the Offences Act: When a court acts as the instance for a law enforcement body, an appeal against the enforcement decision is inadmissible if the party has already appealed the initial decision against that enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
Pritožnik je dolžan plačati sodno takso.
[JEDRO]
Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo storilca M.M. zoper sodbo s katero je bila njegova zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Koper z dne 21.2.2011 zavrnjena.
Zoper takšen sklep je storilec vložil pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno in se pri tem sklicuje na določbo 25. člena Ustave RS. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik se zoper odločitev Okrajnega sodišča v Postojni pritožuje, sklicujoč se na določbo 25. člena Ustave RS glede pravice do pravnega sredstva, vendar neutemeljeno. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je v obravnavani zadevi okrajno sodišče odločalo o vloženi zahtevi storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Sodišče je torej odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa, ki je na prvi stopnji odločil o prekrških z izdajo plačilnega naloga. Glede na to, da je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Postojni ZSV storilčeva zahteva za sodno varstvo zavrnjena kot neutemeljena, zoper takšno sodbo v skladu z določbo drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pritožba ni dovoljena in je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je storilčevo pritožbo v skladu z določbo tretjega odstavka 161. člena ZP-1 zavrglo, pravilna. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče ob uporabi določb 168. člena in tretjega odstavka 163. člena ZP-1 storilčevo pritožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo.
Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1. Pritožniku bo sodna taksa odmerjena z nalogom za plačilo sodne takse prekrškovnega organa pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).