Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 88/2013 ECLI:SI:VSRS:2013:I.UP.88.2013 AI generated

Appeal dismissed; renewal of proceedings barred because first instance court did not solely ascertain facts.

Case Number Sklep I Up 88/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a ruling rejecting the applicant's request to renew administrative proceedings. The applicant argued that a new expert opinion, never served, constituted a new fact warranting renewal under Article 96 of the Administrative Litigation Act. The court held that renewal is only permitted if the first-instance court solely ascertained the facts, which was not the case here as it relied on facts established in the prior administrative procedure.

Legislator headnote

AI generated

Article 96 paragraph 2 of the Administrative Litigation Act; Renewal of proceedings on the grounds of new facts or evidence is permitted only if the court of first instance solely ascertained the facts.

Keywords

AI generated
renewal of proceedings new facts or evidence solely ascertained facts administrative litigation Article 96 ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
Article 96 paragraph 2 of the Administrative Litigation Act
Article 100 paragraph 1 of the Administrative Litigation Act
Article 76 in conjunction with Article 82 paragraph 2 of the Administrative Litigation Act

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo istega sodišča I U 218/2012-10 z dne 19. 6. 2012.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče navedlo, da je pritožnik uveljavljal obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki omogoča obnovo postopka zaradi novih dejstev ali novih dokazov. Po navedbah pritožnika naj bi bilo novo dejstvo oziroma dokaz izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano med upravnim sporom, katerega obnovo predlaga, a mu nikoli ni bilo vročeno in ga zato v postopku ni mogel predložiti. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predlog ni dovoljen, ker se glede na drugi odstavek 96. člena ZUS-1 obnova zaradi novih dejstev ali novih dokazov lahko dovoli le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, v obravnavanem primeru pa do tega ni prišlo. Predlog je zavrglo s sklicevanjem na 398. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 oziroma na 100. člen ZUS-1.

3. V pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča pritožnik ponovno pojasni razloge za obnovo. Navede, zakaj izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe kazenskega postopka, ni predložil že v upravnem sporu, in kakšen je pomen izvedenskega mnenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča. V predlogu za obnovo sodnega postopka je pritožnik uveljavljal obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, v skladu s katero se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V zvezi s tem obnovitvenim razlogom je v drugem odstavku 96. člena ZUS-1 določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

6. Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov, in sicer na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten. Takšno je tudi ustaljeno stališče upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (glej npr. zadeve I Up 480/2009, I Up 420/2009, I Up 608/2008, I Up 357/2009, I Up 116/2008). Ob tem pritožbeno sodišče, glede na pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče „formalno ugotavljalo dejansko stanje“, še pojasnjuje, da preizkus pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja v upravnem postopku, ki ga opravi prvostopenjsko sodišče, ne pomeni ugotavljanja dejanskega stanja v smislu drugega odstavka 96. člena ZUS-1.

7. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.