Legislator Case Law & Legislation
Sodba IV Ips 18/2013 ECLI:SI:VSRS:2013:IV.IPS.18.2013 AI generated

Court allows appeal against summary fine judgment for failure to notify defendant of case file before ruling.

Case Number Sodba IV Ips 18/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court granted the request for protection of legality, quashing the lower court's dismissal of the appeal against a summary fine. The prosecution argued the defendant's rights to be heard and confront evidence were violated because the court never notified her of the case file or allowed her to question police witnesses. The court agreed that while summary proceedings have streamlined rules, the defendant must still be informed of the factual basis of the decision and given a chance to comment on it before the ruling is finalized.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 65. člen 5. odstavek; ZP-1 155. člen 2. odstavek: In summary violation proceedings, a court must inform the accused of the factual basis of its decision and grant them the right to express an opinion on the file before ruling, even if a full evidentiary hearing is not held.

Keywords

AI generated
summary violation proceedings right to be heard protection of legality notification of file quashing of judgment procedural fairness accused's rights

Cited Legislation

AI generated
Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
Zakon o prekrških (ZP-1)
Ustava Republike Slovenije (URS)
Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP)

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Med določbami o zahtevi za sodno varstvo ni določbe, ki bi sodišče zavezovala k zaslišanju storilca (če odloči o zahtevi brez dopolnjevanja dokaznega postopka), mora pa mu omogočiti, da se izjavi o gradivu, ki bi utegnilo vplivati na njegov položaj.

[OBRAZLOŽITEV]

A.

1. Prekrškovni organ Policijska postaja Grosuplje je s plačilnim nalogom 31. 7. 2011 A. G. zaradi prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) izrekel globo 417,29 evrov. Zoper plačilni nalog je storilkin zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Grosupljem zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka vlaga

zahtevo za varstvo zakonitosti

zoper

pravnomočno sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekrških iz 3. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zaradi kršitve prvega odstavka 125. člena ZP-1, druge alineje 62. člena ZP-1, 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Sodišče naj bi kršilo obdolženkine pravice do zaslišanja, do izjave, do soočenja z obremenilnimi pričami in pravico do poštenega sojenja s tem, ko pred izdajo sodbe ni zaslišalo storilke, ji ni dalo možnosti, da se izjavi o prekršku, in ji ni omogočilo, da postavlja vprašanja obremenilnim pričam – policistom. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena zagovorniku in storilki, ki se z zahtevo strinja.

B.

4. Vrhovna državna tožilka sodišču očita, da pred izdajo sodbe ni zaslišalo obdolženke, ki na zaslišanje niti ni bila vabljena; da obdolženki ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, saj ji dejansko stanje v postopku nikoli ni bilo predočeno, niti ni bila seznanjena z dokaznim gradivom v spisu; da ji ni bila dana možnost, da postavlja vprašanja obremenilnim pričam. Glede na vsebino zahteve Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil v obravnavani zadevi izveden hitri postopek o prekršku, v katerem je prekrškovni organ izdal plačilni nalog, sodišče pa je odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog. V hitrem postopku o prekršku se ne uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku, razen v delih, na katere zakon izrecno odkazuje. Med določbami o zahtevi za sodno varstvo (deveto poglavje) ni določbe, ki bi sodišče zavezovala k zaslišanju storilca, kadar odloči o zahtevi za sodno varstvo brez dopolnjevanja dokaznega postopka. Storilca bo sodišče zaslišalo le, kadar bo na

podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 ponovilo ali dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka. To se v obravnavani zadevi ni zgodilo, zato Vrhovno sodišče zahteve v delu, kjer vrhovna državna tožilka trdi, da bi sodišče moralo zaslišati obdolženko in ji omogočiti navzočnost pri izvajanju dokazov ter postavljanje vprašanj obremenilnim pričam, ni preizkušalo.

5. Zahteva vrhovne državne tožilke je utemeljena le v navedbi, da sodišče listine prekrškovnega organa z opisom dejanskega stanja ni vročilo obdolženki, kljub temu je svojo odločitev nanjo oprlo. Odločanje o zahtevi za sodno varstvo pomeni preizkus pravnega sredstva zoper odločbo prekrškovnega organa in praviloma predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v hitrem postopku o prekršku. Tudi v tem postopku morajo biti obdolžencu zagotovljena ustavna jamstva poštenega postopka, med njimi pravica do seznanitve z vsem procesnim gradivom, ki bi utegnilo vplivati na obdolženčev položaj, ter pravica do izjave o tem gradivu (22. člen v povezavi z 29. členom URS; odločba Ustavnega sodišča

Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 in sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 58/2007 z dne 28. 2. 2008). Ta pravica obdolženca je v hitrem postopku o prekršku zagotovljena z več procesnimi določbami, med drugim z določbo petega odstavka 65. člena ZP-1: če sodišče iz podatkov spisa ugotovi dejstva, glede katerih se storilec v postopku ni mogel izjaviti, obvesti o tem storilca, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu opis posreduje.

6. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ na kraju osebno zaznal prekršek in ga predočil storilki ter izdal plačilni nalog, ki ji ga zaradi njenega ravnanja ni mogel vročiti na kraju. Zato je plačilni nalog poslal storilki po pošti. Po

vloženi zahtevi za sodno varstvo, kjer so zagovorniki uveljavljali kršitve postopka in izpodbijali obstoj prekrška, je prekrškovni organ sestavil obsežen opis dejanskega stanja s podrobnim opisom postopka o prekršku in ga skupaj s spisom in zahtevo za sodno varstvo poslal sodišču. Kljub določbi petega odstavka 65. člena ZP-1 sodišče pred odločanjem o zahtevi za sodno varstvo storilki ni poslalo opisa dejanskega stanja, ki ga je sestavil prekrškovni organ, in je ni poučilo o pravici do izjave skladno s citirano procesno določbo, čeprav iz opisa dejanskega stanja izhajajo dejstva, o katerih se storilka ni mogla izjaviti.

7. S tem je sodišče kršilo določbo petega odstavka 65. člena ZP-1 in obdolženki ni omogočilo, da se izjavi o gradivu, ki bi utegnilo vplivati na njen položaj. Ugotovljena kršitev pravice do izjave je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1), zato je

ugodilo

zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče obdolženki skladno z določbami ZP-1 omogočilo, da se izjavi o procesnem gradivu.