Supreme Court allows review of appeal regarding neighbor dispute over terrace construction and easement claims.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the review application filed by the defendants against the second-instance court's decision. The defendants argued that blocking window openings constituted a significant nuisance and that the lower courts failed to adequately justify their findings on local custom limits and evidence rejection. The court determined that the review is permitted because the applicants have identified specific legal questions concerning the definition of nuisance and procedural errors that require Supreme Court clarification.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure; Article 367c paragraph 3 of the Code of Civil Procedure: The Supreme Court may permit a review when the applicant demonstrates that the lower court's decision involves a significant legal error or failure to address a crucial issue of law, such as the definition of nuisance or procedural violations regarding evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali onemogočanje odpiranje polken nad tujo nepremičnino lahko pomeni bistveno imisijo v smislu 75. člena SPZ?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri utemeljilo, zakaj ocenjuje, da je bila v obravnavanem primeru presežena krajevno običajna meja, in zakaj ocenjuje, da so izpolnjene vse predpostavke za obstoj odškodninske obveznosti, zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaza z izvedencem urbanistične stroke in zaslišanjem prič A. L. in V. R. zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali onemogočanje odpiranje polken nad tujo nepremičnino lahko pomeni bistveno imisijo v smislu 75. člena SPZ?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri utemeljilo, zakaj ocenjuje, da je bila v obravnavanem primeru presežena krajevno običajna meja, in zakaj ocenjuje, da so izpolnjene vse predpostavke za obstoj odškodninske obveznosti, zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaza z izvedencem urbanistične stroke in zaslišanjem prič A. L. in V. R. zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da sta dolžna odstraniti del terase v prvem nadstropju in del terase v drugem nadstropju njune stanovanjske stavbe na naslovu ..., stoječi na parc. št. 394 k. o. ..., ki segata od njune stanovanjske stavbe do stanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. 393 k. o. ..., in sicer tako, da vsako teraso odrežeta v širini 0,60 metra od fasade stanovanjske hiše v solasti tožeče stranke, stoječi na parc. št. 393 k. o. ... Tožencema je naložilo tudi, da morata odstraniti železno konstrukcijo z rastlinjem, ki se nahaja pred fasado stanovanjske stavbe v solasti tožeče stranke ter obnoviti fasado na tej stavbi v obsegu poškodb, ki sta jih povzročila z gradnjo teras na svoji stavbi ter s postavitvijo železne konstrukcije z rastlinjem. Tožencema je naložilo tudi, da morata v prihodnje opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnice na nepremičnini, še posebej posege v okna in v fasado, vse na vzhodnem delu stanovanjske stavbe na naslovu ... Odločilo je tudi, da sta toženca dolžna v primeru, če obveznosti iz 1. točke izreka ne bosta izpolnila tožnici plačati znesek 50 EUR za vsak dan zamude.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožnice, naj se tožencema naloži plačilo zneska 50 EUR za vsak dan zamude, če obveznosti ne bi izpolnila v določenem roku.
3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženca vlagata predlog za dopustitev revizije. Opozarjata, da tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala nezmožnosti vzdrževanja fasade, povzročanja vlage in umazanije, zato je sodišče, ki je ta dejstva ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, vendar brez ustreznih trditev tožnice prekoračilo trditveno podlago. Toženca predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo zato dopusti glede vprašanja, ali je bilo z ravnanjem drugostopenjskega sodišča kršeno razpravno načelo, oziroma ali je sodišče neupravičeno ravnalo preiskovalno. Toženca poudarjata tudi, da pojmu imisije ne ustreza nezmožnost odpiranja polken, saj pri tem ne gre za oteževanje uporabe nepremičnine tožnice, ampak velja nasprotno, polkna tožnice se odpirajo v zračni prostor, ki sodi v lastninsko sfero tožencev. Tako predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali onemogočitev odpiranja polken nad tujo nepremičnino lahko pomeni bistveno imisijo v smislu 75. člena SPZ. Prav tako predlagata, naj Vrhovno sodišče odgovori na vprašanje, ali je mogoče gradnjo do meje samo po sebi (brez nadaljnjih vplivov te gradnje na sosednjo nepremičnino) uvrstiti pod pravni pojem imisije in se pri tem sklicujeta na odločbo I Cp 1923/2010, kjer naj bi bilo zavzeto stališče, da postavitev terase tik ob meji ni imisija. Menita tudi, da sodišče druge stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da posegi presegajo krajevno običajno mero in je s tem zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 25. člena URS, poleg tega pa menita, da je tudi neutemeljeno in neobrazloženo zavrnilo njune dokazne predloge, s čimer je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarjata, da jima je sodišče naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja, ne da bi tožnica izkazala obstoj vseh predpostavk odškodninske obveznosti, zato predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo tudi glede vprašanja, ali je mogoče odškodninskemu zahtevku ugoditi brez ugotovitve škode.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanjih izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP v tem delu dopustilo.