Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 5509/2012 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.IP.5509.2012 AI generated

Court allows appeal against tax waiver denial, ruling asset statement is a pleading element, not just evidence.

Case Number VSL sklep I Ip 5509/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The higher court partially allowed the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to waive court fees. The debtor argued the first court contradicted its own prior decision by denying a waiver request while simultaneously invalidating a payment order. The court held that the asset statement is a mandatory component of the waiver application serving as a pleading basis, not merely evidence, and thus the first court erred by rejecting the request without requesting the required statement.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 12. člen 3. odst. 3; ZPP 365. člen 3. odst. 3: The asset statement submitted with a request for waiver of court fees constitutes an integral part of the application and a basis for the claim, not merely evidence; therefore, the court must treat the request as incomplete without it and cannot reject the waiver based on insufficient pleading grounds.

Keywords

AI generated
waiver of court fees asset statement requirement pleading basis incomplete application burden of proof procedural error tax waiver

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Ljubljani, št. I Cpg 1450/2010
Višje sodišče v Ljubljani, št. I Cpg 1540/2010
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zoper prvo točko izreka sklepa se zavrže.

II. Pritožbi zoper drugo točko izreka sklepa se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog in plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 12. 9. 2012 razveljavilo (1. točka izreka sklepa), ter odločilo, da se predlog dolžnika za oprostitev in odlog plačila sodnih taks zavrne (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je pravočasno podal prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Kljub temu je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog, ki ga je z izpodbijanim sklepom sicer razveljavilo, vendar dolžnika ni oprostilo plačila sodne takse, kar je v nasprotju z odločitvijo istega sodišča, ki ga je v drugi zadevi oprostilo plačila sodnih taks.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

5. Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je namreč pravovarstvena potreba oziroma pravni interes, ki je podan le, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. V prvi točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog in razveljavilo plačilni nalog z dne 12. 9. 2012. Takšna odločitev je dolžniku v korist, ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zato za pritožbo zoper prvo točko izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, višje sodišče pa je njegovo pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti plačila sodne takse podjetnika posameznika glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, če ta nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, kateremu mora ta priložiti tudi pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na prepisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1). Izjava se poda na predpisanem obrazcu (Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1).

7. V predmetni zadevi je dolžnik skupaj z ugovorom z dne 9. 9. 2012 vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ni zadostil trditvenemu bremenu glede okoliščin, iz katerih bi izhajala upravičenost do taksne oprostitve, zato ga tudi niso pozivali k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, saj naj dolžnik nezadostne trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti z dokazi.

8. Kljub drugačni odločitvi v sklepih Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 1450/2010 in I Cpg 1540/2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni mogoče slediti argumentaciji, da izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu predstavlja le dokaz, ki je namenjen potrjevanju zatrjevanih dejstev. Že iz same zakonske dikcije tretjega odstavka 12. člena ZST-1 namreč izhaja, da s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje torej ni postopalo pravilno, ko dolžnika v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozivalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da dolžnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede okoliščin, iz katerih bi izhajala upravičenost do taksne oprostitve.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi zoper drugo točko izpodbijanega sklepa ugodilo, sklep v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 z dolžnikovo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.