Administrative court dismisses appeal for free legal aid due to lack of specific grounds and merit. The plaintiff merely protested without explaining why the decision was wrong or why they have a chance of winning. The court found the appeal ungrounded and rejected the request for free legal aid and fee waiver. The court dismissed the appeal because the plaintiff failed to provide specific reasons for challenging the decision or demonstrate a reasonable chance of success in the underlying administrative proceeding. The court ruled that the appeal was ungrounded and rejected the request for free legal aid and fee waiver. The court dismissed the appeal because the plaintiff failed to provide specific reasons for challenging the decision or demonstrate a reasonable chance of success in the underlying administrative proceeding. The court dismissed the appeal because the plaintiff failed to provide specific reasons for challenging the decision or demonstrate a reasonable chance of success in the underlying administrative proceeding.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1233/2009 z dne 30. 7. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani z odločbo št. Bpp 1233/2009 z dne 30. 7. 2012 na tožnikovo zahtevo odločilo, da se razreši odvetnika A.A. in se namesto njega za izvajanje odobrene redne brezplačne pravne pomoči določi odvetnika B.B. ter ocenilo, da so razlogi za razrešitev v postopku BPP na strani tožnika, saj ni bilo mogoče zaključiti, da odvetnik A.A. v okviru odobrene BPP v konkretni zadevi ni storil vsega, kar bi kot strokovnjak moral storiti s potrebno skrbnostjo. Toženka ocenjuje razloge, ki izhajajo iz te odločbe okrožnega sodišča kot pravilne, zato meni, da tožnik s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, pa tudi v svoji pravici do zastopanja ni prizadet, saj mu je bil določen drug odvetnik. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za BPP, zato je njegovo prošnjo zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, zato, kot navaja v tožbi, protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč, „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne, lažne. V zaključku poudarja, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena „vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi. Krši pa Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine“.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik predlagal, naj mu sodišče v zvezi z obravnavano tožbo dodeli brezplačno pravno pomoč. To njegovo prošnjo je obravnaval pristojni organ za brezplačno pravno pomoč pri Upravnem sodišču RS pod opr. št. Bpp 189/2012 in jo z odločbo in sklepom opr. št. Bpp 198/2012 z dne 28. 11. 2012 zavrnil.

Kar pa zadeva v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo, se sodišče v celoti strinja z njenimi razlogi, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Ker glede na navedeno sodišče nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na njene razloge (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1).

Neutemeljen je tudi predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08 in naslednji) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči namreč ne plačuje.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.