Appeal court allows costs award based on success principle despite specific enforcement law provisions.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu 3. točke izreka (v delu, v katerem se odločitev nanaša na dolžnico) spremeni tako, da se upnici naloži, da mora dolžnici v roku 15 dni povrniti stroške ugovornega postopka v višini 11.214,00 EUR.

II. Upnica mora dolžnici v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 245,52 EUR.

III. Upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.

Upoštevati je treba končni izid izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica v celoti uspela in ni mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o zavarovanju z dne 21. 3. 2011 razveljavilo in predlog upnika z dne 16. 3. 2011 zavrnilo, razveljavilo pa je tudi opravljena dejanja v zvezi s sklepom o zavarovanju (1. in 2. točka izreka). V izpodbijani 3. točki izreka pa je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka z ugovorom.

2. Dolžnica se po pooblaščencu zoper sklep pritožuje, izpodbija pa odločitev v 3. točki izreka, kolikor se nanaša na njene stroške postopka z ugovorom. Predlaga spremembo sklepa tako, da se upnici naloži povrnitev ugovornih stroškov dolžnice kot tudi povrnitev pritožbenih stroškov. V obširni pritožbi uveljavlja načelo uspeha v postopku, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevati in uporabiti prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uveljavlja dolžničino aktivnost pri dosegu odločitve v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, upnica pa kljub odločitvi Ustavnega sodišča z dne 7. 6. 2012 ni predlagala ustavitve postopka, temveč je pri njem vztrajala. Do ustavitve postopka ni prišlo niti avtomatično na podlagi odločbe Ustavnega sodišča niti zaradi upničinega umika. Zmotna je razlaga sodišča, da je upnica vložila predlog upoštevajoč takrat veljavno zakonodajo, saj dolžnica ni bila aktivna, niti če bi se presojali takrat veljavni kriteriji. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je sedaj upnica dolžnici dolžna povrniti izvršilne stroške 11.214,00 EUR, v petnajstih dneh pod izvršbo, v petnajstih dneh pod izvršbo je upnica dolžna dolžnici povrniti tudi pritožbene stroške, ki jih priglaša v znesku 204,60 EUR, povečano za 20 % DDV.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, priglaša pa stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka, kolikor se nanaša na pritožnico, in z obrazložitvijo, da ZIZ celovito ureja vprašanje izvršilnih stroškov. Določbe 38. člena ZIZ namreč ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Tako se je že opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010, v katerem je zavzelo stališče, da je z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ (na katero se v konkretnem primeru sklicuje sodišče prve stopnje) predviden kot izjema od načela uspeha tudi krivdni princip, upošteven za odločanje o povrnitvi stroškov postopka, vendar pa je neuporaben za primer, v katerem sodišče ni odločalo o povrnitvi tako imenovanih separatnih stroškov, in temu principu ni mogoče v izvršilnem postopku pripisati pomena zunaj okvira simetrije s pravili odločanja o stroških v pravdnem postopku, začrtanim z določbo 156. člena ZPP.

6. Glede na odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je torej treba upoštevati končni izid tega izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica v celoti uspela in ni mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida. Glede na to, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialnopravno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ in izključilo načelo uspeha v tem postopku, je višje sodišče pritožbi zoper izpodbijani del 3. točke izreka sklepa ugodilo in sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Stroške ugovornega postopka, ki jih mora upnica dolžnici povrniti, je odmerilo v okviru pritožbenega zahtevka v višini 11.214,00 EUR, kar pomeni nagrado za ugovor zoper sklep v višini 9.345,00 EUR v skladu s tarifno številko 3468 Tarife Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju Tarifa ZOdvT), povečano za 20 % DDV v skladu s tarifno številko 6007 Tarife ZOdvT. V okviru pritožbenega zahtevka je določilo tudi petnajstdnevni rok za povrnitev teh stroškov.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica je s pritožbo v celoti uspela, zaradi česar ji mora upnica povrniti stroške pritožbenega postopka v višini zahtevanih 204,60 EUR v skladu s tarifno številko 3468 Tarife ZOdvT, povečano za 20 % DDV v skladu s tarifno številko 6007 Tarife ZOdvT, skupaj torej 245,52 EUR.

9. Glede na to, da je dolžnica s pritožbo uspela, upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).