Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 154/2012 ECLI:SI:VSRS:2013:X.IPS.154.2012 AI generated

Appeal dismissed because the applicant lacked standing and the dispute did not involve monetary rights exceeding 20,000 EUR.

Case Number Sklep X Ips 154/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal, ruling that the burden of proof for admissibility rested with the appellant. The court found that the administrative act only determined the applicant's procedural standing to file a protest, not a monetary right or obligation. Consequently, the appeal was inadmissible as the value of the dispute did not exceed the 20,000 EUR threshold required for monetary claims.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 1.; Revizija v upravnih sporih ni dovoljena, če se s spornim aktom ne odloča o pravicah ali obveznostih izraženi v denarni vrednosti, ki presega 20.000 EUR, in če revident ni neposredna zavezanka.

Keywords

AI generated
administrative appeal admissibility procedural standing requirement monetary value threshold customs debt liability burden of proof allocation

Cited Legislation

AI generated
83. člen 2. odst. 1. Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
89. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
165. člen 1. odst. 1. Zakona o postopku pri sodiščih (ZPP)
154. člen 1. odst. 1. Zakona o postopku pri sodiščih (ZPP)
22. člen 1. odst. 1. Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)

Cited Case Law

AI generated
AI generated
Sklep X Ips 145/2011
Supreme Court dismisses administrative review when no monetary obligation exists and financial consequences aren't severe.
VSRS Sklep X Ips 112/2015
Supreme Court dismisses review as an already settled legal issue regarding denationalization asset return obstacles. The review is not allowed because the question is already resolved in established administrative court practice. The applicant failed to prove the legal issue is important or unsettled under the Administrative Procedure Act. The court ruled that the review is inadmissible because the legal question is already settled in established administrative court practice. The applicant failed to meet the burden of proof for a significant legal issue under the Administrative Procedure Act. The court dismissed the review because the legal question is already settled in established administrative court practice. The applicant failed to meet the burden of proof for a significant legal issue under the Administrative Procedure Act. The court dismissed the review because the legal question is already settled in established administrative court practice.
Sklep X Ips 351/2012
Supreme Court dismisses review due to failure to substantiate legal grounds or severe consequences under Administrative Procedure Act.
Sklep X Ips 112/2009
Supreme Court dismisses appeal for citizenship rejection where government opinion precludes alternative decision.
Sklep X Ips 176/2013
Supreme Court dismisses review as applicant failed to prove obstruction to restitution or monetary value dispute.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme je na revidentu.

Z izpodbijanim aktom se je odločalo le o tem, ali je revidentka procesno legitimirana za vložitev pritožbe, v takem primeru pa ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) po odvetniku vložila revizijo. Navaja vrednost spora v višini 45.943,40 EUR in se tako glede dovoljenosti sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo, navedeno v uvodu tega sklepa, je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo. Prvostopenjski carinski organ je z odločbo DT 4242-404/2010-1 z dne 5. 5. 2010 naložil carino in davek na dodano vrednost carinski deklarantki, družbi A., d. d. Pritožbo zoper navedeno odločbo je vložila le revidentka kot posredno zastopana po družbi A. Njena pritožba je bila s sklepom drugostopenjskega carinskega organa DT 498-1-271/2010-2 z dne 25.11.2010 zavržena. Revidentka kot uvoznica namreč ni bila neposredna zavezanka po izpodbijani prvostopenjski odločbi, saj je bila kot carinska dolžnica določena le družba A., revidentka pa si s pritožbo niti ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka z navedbo vrednosti spora 45.943,40 EUR uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ni izpolnjen, saj ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarju. V obravnavani zadevi carinski organ obveznosti plačila v zvezi z uvoženim blagom nastalega carinskega dolga ni solidarno naložil tudi revidentki kot prejemnici blaga in se izrek odmerne odločbe glasi le na carinsko dolžnico – deklarantko A. Revidentka v postopku izdaje citirane odločbe ni imela položaja stranke niti stranskega udeleženca, zoper odločbo pa je vložila pritožbo. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim aktom se je odločalo le o tem, ali je revidentka procesno legitimirana za vložitev te pritožbe, v takem primeru pa ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti (smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo npr. v sklepu X Ips 34/2012 z dne 4. 7. 2012 in sklepu X Ips 264/2012 z dne 4. 7. 2012).

7. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, razlogov za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa niti ni zatrjevala, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

8. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.