Appeal dismissed; pension rights retroactive to 2003 invalid before bilateral social security agreement entered into force.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino od uveljavitve Sporazuma dalje (1. 7. 2008), saj je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela uveljavil šele s seštevanjem dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Tožbeni zahtevek, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine vse od 1. 6. 2003 dalje, ko se je upokojil v Bosni in Hercegovini, je neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2009 v zvezi z odločbo št. ... z dne 5. 5. 2009 v delu, kjer je določen začetek izplačevanja sorazmernega dela starostne pokojnine in da se tožniku prizna izplačevanje sorazmernega dela pokojnine s 1. 6. 2003.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je v odločbi tožene stranke sporen zgolj datum od kdaj naprej se mu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine. Tožena stranka je namreč odločila, da se mu izplačuje od 1. 7. 2008 dalje, medtem ko tožnik meni, da je pravilen datum 1. 6. 2003, ko mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Tožnik se sklicuje na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Nepretrgoma je bil zavarovan vse do 31. 5. 2003. Od 1. 6. 2003 dalje pa je upokojenec. Pravice so zagotovljene tako s 5. členom ZPIZ-1, kot tudi z Ustavo Republike Slovenije (8., 13., 15. in 23. člen). Tudi Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum, Uradni list, Mednarodne pogodbe, št. 10/2008) ni mogoče tolmačiti na način, da se suspendira 157. člen ZPIZ-1, ki določa začetek izplačevanja starostne pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2009 v zvezi z prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 5. 5. 2009, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 7. 2008 dalje v znesku 20,84 EUR na mesec. V zadevi je sporen datum od kdaj naprej se tožniku izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine.

Iz dokumentacije v spisu izhaja, da znaša tožnikova slovenska zavarovalna doba 1 leto in 7 mesecev, bosansko-hercegovska zavarovalna doba pa 23 let, 7 mesecev in 28 dni. Tožniku je bila pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja z 1. 6. 2003 priznana pravica do starostne pokojnine. Iz dokumentacije v upravnem spisu nadalje izhaja, da je bil zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine po določbah Sporazuma vložen 16. 7. 2008.

Pri presoji sporne zadeve je potrebno izhajati iz določb Sporazuma, kajti šele z navedenim Sporazumom je bilo med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino urejeno priznavanje pravice do sorazmernega dela pokojnine in upoštevanje oziroma seštevanje zavarovalnih dob doseženih v državah pogodbenicah. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino tudi ne določa učinkov za nazaj, temveč le po njegovi uveljavitvi, torej za čas od 1. 7. 2008 dalje. S tem v zvezi že sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je Sporazum z uveljavitvijo postal del notranjega prava Republike Slovenije. Kot to poudarja tudi Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi pod opr. št. VIII Ips 276/2009 z dne 5. 9. 2011 so v našem ustavnopravnem redu v hierarhiji pravnih aktov mednarodne pogodbe nad zakonskimi določbami, saj morajo biti po določbah 8. in 2. odstavka 153. člena Ustave RS zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Prioriteta splošno veljavnih načel mednarodnega prava in mednarodnih pogodb velja le v razmerju do zakonov in drugih notranjih pravnih predpisov, ne pa v razmerju do Ustave RS. Za odločitev v sporni zadevi torej ni odločilen 157. člen ZPIZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, temveč je odločilo vprašanje, od kdaj naprej obstaja pravna podlaga za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine, torej pravna podlaga na podlagi katere se seštevajo zavarovalne dobe dosežene v posamezni državi pogodbenici (22. člen v zvezi z 20. členom Sporazuma). Tudi po stališču pritožbenega sodišča, ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi se tožniku lahko priznala pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pred uveljavitvijo Sporazuma, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna izplačevanje sorazmernega dela pokojnine že od 1. 6. 2003 dalje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.